18. POHOD V VRBO

2. decembra 2016 smo se že 18. zapored podali na maratonsko pot od Smlednika do Vrbe. Zjutraj smo se zbudili ob 4.15, pozajtrkovali in se pripravili na dolgo pot. Pred startom nas je nagovoril Jože Rozman, vodja projekta. Prisluhnili smo Zdravljici, nato pa smo se v temi odpravili v smeri Kranja. V Kranju smo se ustavili v Prešernovi hiši, kjer je pesnik preživel zadnja leta svojega življenja in v Pavšlarjevi hiši, kjer ima prostore Galerija Prešernovih nagrajencev. Tam nas je občina Kranj pogostila tudi z malico. Ustavili smo se še v Prešernovem gaju, kjer smo na pesnikov grob položili cvetje in prižgali svečo. Nadaljevali smo s potjo in premagovali kilometre proti cilju. Na Črnivcu smo imeli kosilo. Bilo je dobro. Po odmoru smo nadaljevali pot do Vrbe, noge so bile že težke. Cilj je bila Prešernova rojstna hiša, kamor so prvi pohodniki prispeli okrog 16-ih, pred 17. uro pa smo bili že vsi na cilju, za seboj pa smo imeli 42 kilometrov prehojene poti. Dobili smo malico in vsak po eno čokolado Milka (no, tisti bolj iznajdljivi tudi dve). V pesnikovi rojstni hiši so nas pričakali in nagovorili župan občine Žirovnica, Leopold Pogačar, župan občine Medvode, Nejc Smole, in direktor Zavoda za turizem Žirovnica, Matjaž Koman. V nadaljevanju pa nam je Janez Mulej predstavil svojega sorodnika, pisatelja Janeza Jalna. Z avtobusi smo se vrnili v zavod. Noge so me tako bolele, da bi mi skoraj odpadle. Pohod v Vrbo mi je bil všeč, vendar je bila pot zelo naporna. Pohoda smo se izmed učencev udeležili Renato, Žan, Pavel, Filip, Matic Kaltak in David Maks. Poleg zaposlenih v zavodu pa so bili z nami na poti še dijaki z vzgojiteljema iz Stanovanjske skupine Ježek, skupina otrok z vzgojitelji iz Vzgojnega zavoda Kranj, dijaki z vzgojiteljem iz Dijaškega doma Bežigrad, učenci iz Osnovne šole Preska, Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj in Osnovne šole Žirovnica s svojimi spremljevalci. Skupaj nas je bilo na poti 80.

Udeleženci pohoda v Vrbo so povedali:

»Pot mi je bila izziv. Hodil sem v svojem tempu, zadnjih nekaj kilometrov je sicer šlo malo drugače, kot sem si predstavljal. Sicer mi je bil pohod v Vrbo super. Na cilju sem bil zadovoljen, zelo sem užival, vesel sem bil pogostitve. V Vrbi me je pričakal tudi oče.«

David Maks Zupančič, 8. B

»Pohoda v Vrbo sem se letos udeležil že drugič. Letos sem lažje prehodil kot lani, noge me niso niti bolele. Na pohodu sem se imel super, všeč mi je bila sladka nagrada v Vrbi.«

Matic Kaltak, 9. A

»Pot do Vrbe sem prehodil že lani. Videl sem, da ni prehudo, zato sem se letos odločil ponovno oditi na pohod. Med potjo sem poslušal glasbo in se pogovarjal s prijatelji. Nekaj mravljincev v nogah sem vseeno čutil. Pohod mi je bil všeč, razočaran sem bil, ker so bile letos manjše čokolade kot lani.«

Pavel Gracar, 8. B

»Pohod v Vrbo je zanimiv izziv. Že lani mi je bilo všeč, zato sem se odločil, da pot prehodim tudi letos. Všeč mi je, ker ni šole, rad sem zunaj. Pot mi ni bila naporna, s prijatelji je bilo na poti zabavno. Vesel sem bil, da mi je tudi drugič uspelo. Zelo mi je všeč, da nas na cilju pričaka čokolada.«

Žan Lipič, 8. B

»Odločil sem se, da poizkusim prehoditi 42 kilometrov dolgo pot. Pot je bila naporna, bolele so me noge. Na cilju sem bil vesel in ponosen nase, da mi je uspelo. V spominu mi bodo ostale čokolade iz Vrbe.«

Renato Timič Husarić, 8. A

»Za pohod v Vrbo sem se odločil, ker mi je predstavljal izziv. France Prešeren je naš pomemben pesnik in nikoli še nisem bil v njegovem rojstnem kraju in rojstni hiši. Bil sem edini predstavnik naše skupine in našega razreda. Na cilju mi je bilo super, čeprav so me noge zelo bolele. Bil sem zelo ponosen nase.«

Filip Pavlič, 7. A

Pri novinarskem krožku pripravil: Renato Timić Husarić