Tabor 4. skupine

Pa nam je končno uspelo vzpostaviti takšno dinamiko, da si upamo iti na tabor in preživeti skupaj nekaj dni. Nekateri so bili odhoda veseli, drugi ne najbolj. Vseeno smo se odpravili v CŠOD Peca na Koroškem, ki je od Smlednika oddaljen dobri dve uri vožnje. Pot do tja je bila zanimiva, saj cesto po poplavah še vedno popravljajo in je bilo kar nekaj makadama. Tam smo najprej videli, da nismo sami – ugotovili smo, da je tam tudi osnovna šola s Ptuja, nato smo si ogledali prostore bivanja in okolico, ki jo predstavlja sama narava. Popoldne do večerje smo preživeli zunaj ob igranju nogometnega biljarda in disk golfa. Za večerjo je bila pica, nato smo zakurili ogenj, se pogovarjali in pekli penice. Med telefoni je Ali raziskoval smeti, ostali pa so se slišali s starši. Dan smo zaključili s tuširanji in počitkom.

Naslednji dan smo se zbudili ob zvokih dežnih kapelj in petelina. Malo je k temu, da smo se zbudili, pripomogla tudi glasba druge skupine s Ptuja. Po zajtrku smo naredili bojni plan. Vreme je kazalo, da bo deževalo cel dan (kar tudi je), tako da smo dopoldne šli najprej v trgovino, kjer je lahko vsak zapravil nekaj denarja, ki so mu ga zaupali starši, nato pa smo odšli v bazen. Ali je zaradi zlomljene roke šel v kulturni muzej z vzg. Azro. Po kopanju smo imeli kosilo, malo počitka in nato balvansko plezanje na umetni steni, kjer so se nekateri kar dobro izkazali. Po plezanju smo se naučili še nekaj vozlov. Po večerji je sledil odhod na kebab in v domači kino, kjer smo spremljali Kung Fu Pando v četrtem delu. Videli smo, da se od pande lahko veliko naučimo in da spremembe v življenju vedno pridejo. S tem se je drugi dan tudi zaključil.

Tretji dan se je začel s sončnimi žarki in ptičjim petjem. Ja, tudi tokrat je bila prisotna glasba sostanovalcev. Po zajtrku smo šli na motorično pot. Nadeli smo si pasove in varovalno opremo in se pogumno podali na pot. Ian in Nemanja sta obvladala nižjo progo. Peter in Maks pa sta z odliko opravila tudi težjo in višjo pot z raznimi preizkušnjami. Po malici je bilo malo nogometa in nato streljanje z loki, kjer so se izkazali prav vsi. Imeli smo tudi malo prostega časa in kosilo. Po kosilu smo pospravili svoje sobe in se počasi odpravili proti poznanim krajem. Ustavili smo se na Trojanah, kjer je Kristjan poskušal pojesti 5 krofov (kar mi ni uspelo), vsak pa je dobil tudi okusen sladoled. Pri evalvaciji so videli, da ni bilo tako slabo in da tabor zaključujemo z lepimi občutki. Odločili smo se, da bomo manjša nesoglasja pozabili.

Pogrešali pa smo vzg. Jana, vzg. Veroniko in Ajrina, ki se tabora niso mogli udeležiti.