IZ SMLEDNIKA V VRBO KOT V PREŠERNOVIH ČASIH

Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik je v soboto, 1. decembra 2012, v počastitev obletnice Prešernovega rojstva organiziral 14. pohod iz Smlednika v Vrbo. Na pot iz Smlednika smo krenili že ob 5. uri zjutraj. Med potjo smo si v Kranju ogledali spomenik Francetu Prešernu in hišo, v kateri je pesnik preživel zadnja leta svojega življenja. Posebej slovesno je bilo pozno popoldne na cilju – v hiši, kjer so zibali Prešerna.

V VIZ Smlednik ob obletnici Prešernovega rojstva redno pripravljamo svojevrsten kulturni dan. Osrednji dogodek je 42 kilometrov dolg pohod od Smlednika do Vrbe, ki smo ga v soboto, 1. decembra 2012 (dva dni pred pesnikovim roj. dnevom), uspešno opravili že 14. zapored. Udeležba na pohodu je za naše varovance vsako leto poseben izziv in nepozabno doživetje. Pohoda se v velikem številu udeležujejo tudi naši delavci. Zanimanje za sodelovanje pri projektu se je pred nekaj leti pojavilo tudi izven naše ustanove. Pohodniki prihajajo iz Vzgojnega zavoda Kranj, Dijaškega doma Bežigrad; na pohod se nekateri vračajo še potem, ko so zavod že zapustili, pridružujejo se nam tudi posamezni občani. Letos smo posebej ponosni, da je bila z nami na poti direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ga. Maja Zupan. Med udeleženci pa so bili v spremstvu g. Primoža Miklavžina celo trije mladostniki iz Afganistana, ki so kot prosilci za mednarodno zaščito nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani.

Na pot smo se podali v trdi jutranji temi ob 5.00. Odhod izpred zavoda je bil slovesen. Kot vedno smo pred začetkom poti zbrano prisluhnili Zdravljici, ki nam je pomagala premagati jutranjo zaspanost in strah pred spoštljivo razdaljo. Vse do Kranja smo hodili v temi. Ta del poti je bil kot vedno nekako skrivnosten in vznemirljiv, še posebej za tiste pohodnike, ki so se prvič podali na pot. Točno ob 7.00 smo že ponosno stali pred mogočnim spomenikom dr. Francetu Prešernu v Kranju. Osvetljen z močno svetlobo iz reflektorske svetilke je bil bronasti kip videti še posebej veličasten. Po skupinskem fotografiranju pred spomenikom smo pozornost usmerili na pročelje Prešernovega gledališča z arkadami in takoj zatem odhiteli naprej.

V Kranju smo se zadržali precej časa. V Galeriji Prešernovih nagrajencev nas je sprejel in nagovoril vodja galerije, prof. Marko Arnež, ki je našemu projektu zelo naklonjen. Sledil je obisk hiše, v kateri je dr. Prešeren živel in opravljal delo zadnja leta svojega življenja. Naš naslednji postanek v Kranju je bil v prostorih Mestne občine, ki nas je pogostila z malico in vročim čajem. Pozdrav v imenu občinske uprave nam je izrekla podžupanja, ga. Nada Mihajlović, ki nas je pohvalila, da na poseben način spoznavamo Prešernov čas in nas spodbudila, da s projektom nadaljujemo tudi v prihodnosti. Pred odhodom pa nam je zaželela srečno in varno pot ter suho vreme vse do cilja. Preden smo zapustili Kranj, smo se ustavili še na pesnikovem grobu in nanj položili cvetje ter prižgali svečko.

Na poti do Črnivca smo se ustavili samo enkrat. Na tem delu poti se na prvi pogled ni dogajalo nič posebnega, a smo imeli ob hoji dovolj časa za pogovor, tkanje novih prijateljskih vezi in opazovanje različnih stvari, za kar so potniki v sodobnih prevoznih sredstvih prikrajšani. Pri kosilu, ki smo ga imeli na Črnivcu, se nam je pridružil tudi župan Občine Medvode, g. Stanislav Žagar. To je občina, kjer stoji Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik. Fran Milčinski, po katerem naš zavod nosi ime, je imel rojstni dan, prav tako kot pesnik Prešeren, 3. decembra.

Po kosilu je pred nami ostala še zadnja četrtina poti: za nekatere zaradi utrujenosti najtežji del, nekaterim pa najlepši, saj je pot čez begunjsko polje tik ob vznožju Karavank čudovito doživetje in duševni užitek. Pogled na cerkvico sv. Marka je dal odgovor vsem, ki so se ukvarjali z vprašanjem: Ali bom zmogel? Zmogli smo vsi – vseh 45 pohodnikov.

V Vrbo smo prispeli pozno popoldne. Prijetno utrujeni smo se posedli v toplo zakurjeni Prešernovi rojstni hiši in pot zaključili z družabnim srečanjem, ki je bilo zelo slovesno. Prijazno so nas sprejeli župan Občine Žirovnica, g. Leopold Pogačar, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ga. Maja Zupan, in oskrbnica hiše, ga. Mira Novak. Župan Občine Žirovnica in direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica sta vsak posebej v svojem nagovoru pohvalila našo obliko športno-kulturne dejavnosti in izrazila spoštovanje do udeležencev, ki so pripravljeni spoznavati našo bogato kulturno dediščino na tak način. Letos smo kot gosta na cilju povabili g. Janeza Muleja – pranečaka pisatelja in dramatika Janeza Jalna, ki je bil doma v sosednji vasi Rodine. G. Mulej nam je na zelo zabaven način slikovito predstavil življenje in delo svojega sorodnika Janeza Jalna, kar nam bo dolgo časa ostalo v lepem spominu.

Čeprav je bila pot dolga, je bilo na njej in na cilju toliko lepega, da je nekaj letošnjih udeležencev že obljubilo, da gredo leta 2013 ponovno na pot.