V mesecu aprilu smo najprej praznovali rojstni dan. Tercisio je dopolnil 16 let. Najedli smo se dobro, vzdušje odlično! Ker se bliža poletje, smo odšli v Atlantis in obnovili plavalne veščine. Vodni užitki so bili enkratni. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo Prosto po Prešernu. Večina nas je uživala, nekaj pa nas je spremljalo predstavo na hodniku. Razlog je bil tehten. Pridružila se nam je študentka Neža in spoznavala lepote vzgojiteljskega poklica. Sprejeli smo jo dobro in upamo, da se vrne kot vzgojiteljica, ko diplomira. Odšli smo na sprehod na Stari grad, prehodili križev pot ravno pred velikonočnimi prazniki ter uživali v plezanju. Okusili smo tudi ostrino jeklenic. Na likovnem druženju v Višnji Gori smo izražali svoje potenciale in bili ustrezno nagrajeni. Dean nam je postregel s tiramisujem in s tem opravil sprejemni izpit na slaščičarsko šolo! Na nogometnem turnirju zavodov pa je slaba polovica fantov iz naše skupine več kot dostojno zastopala barve VIZ Smlednik-a. Sledijo prvomajske počitnice in foto finiš šolskega leta, le kam odidemo na zaključni izlet?

V marcu je bil vrhunec prvenstvo v smučanju na Starem vrhu. Andrej in Tercisio sta več kot dostojno zastopala zavod in našo skupino, vzgojiteljica Sergeja pa je le dodala piko na i. Na koncu pa je bilo potrebno vseeno priznati premoč gostiteljem. Doživeli smo tudi pustni torek. Poleg tega, da smo se za eno leto najedli krofov, smo se zabavali, tekmovali in bili nagrajeni. Nekateri nas sploh niso prepoznali. Tokrat smo odšli v telovadnico, kjer smo igrali košarko. Bil je zanimiv dvoboj, na koncu pa smo bili vsi zadovoljni, saj smo za svoje telo naredili dobro delo. Najboljši učenec skupine je odšel na nagradni izhod. Dean je izbral biljard. Svoje mojstrstvo je dokazal na terenu. Ker pa je marec postregel že s prvimi spomladanskimi žarki, smo to izkoristili in odšli na Stari grad, kjer smo spoznavali plezanje po skalah. Pridružil se nam je še Matic in s svojo igrivostjo popestril življenje v skupini. Komaj čakamo prvi april.

Na ne preveč simpatičen dan smo se po Stjepanovem nekajdnevnem prigovarjanju le odločili in odšli na planinski izlet. Ker nismo vedeli, kaj nam bo ponudilo vreme, smo se odpravili na bližnjo Polhograjsko Grmado, 898 m visok hrib nad dolino Ločnice. Sprva strma cesta je nekaterim jemala voljo, kasneje pa jo je skoraj vsem vzela še zaprta kmetija na Gontah. Še dobro, da smo videli ne preveč oddaljen vrh. Osvojili smo ga v vetrovnem in mrzlem dnevu, ki pa nam je vseeno nudil nekaj razgleda po okolici. Zadovoljni smo sestopili in se odpeljali naravnost na učno uro. Žan, Rok in jaz smo se Stjepanu lepo zahvalili, da nas je malce priganjal in nam omogočil prijetno turo. In res je, nismo iz sladkorja! Če hočemo na Triglav, moramo biti pripravljeni na vsakršne vremenske razmere.

Tokrat smo se Rok, Stjepan, Žan in Kristjan odpravili na 1025 metrov visoki Lubnik nad Škofjo Loko. Hoditi smo pričeli pod vasjo Gabrovo. Sprva smo peizkusili naše orientacijske sposobnosti in smo, navajeni slepo slediti vodniku, odšli ravno v nasprotno pot. Po postanku in pogovoru, smo ujeli pravo smer in pričel se je vzpon. Pot je bila prijetna, vreme ravno tako. Nekaj snega po kotanjah nas je le opozarjalo, da je še čas zime. Do vrha smo nadaljevali v slogu začetka. Saj se je najhitrejši hribolazec izgubil in vrh osvojil z najprevidnejšim gornikom. Pomembno je, da smo ga po približno dveh urah osvojili vsi. Tabla, da nad 1000 metri ni greha ni spremenila dejstva, da smo se zadovoljni podali v dolino, kamor smo prispeli že v mraku.

6. 3. 2014 je Vzgojni zavod Kranj na Starem vrhu (že tradicionalno) organiziral državno prvenstvo v veleslalomu in deskanju na snegu. Nič kaj zimski ni bil prvi pogled na strmino, ki je bila pripravljena za tekmo. Sončni žarki so pošteno uničili pripravljeno progo, zato ogrevalne vožnje na njej ni bilo. Vratca in postavitev smo si ogledali s primerne razdalje, da bi proga čim bolje zdržala vse nastopajoče. Odločili smo se za popolni napad. Tudi druge vožnje, ki je potekla po precej načeti progi, se nismo ustrašili. Borili smo se do zadnjih vratc in skušali izboljšati končni čas prve vožnje. Nekateri smo svojo prvo vožnjo izboljšali za več sekund. Tekmovali smo v športnem duhu in se držali reka, da je važno sodelovati in ne zmagati. Kljub temu smo nanizali lepe uvrstitve. Medalji sta okrog vratu obesila Kenan za 2. mesto v veleslalomu (kategorija fantje letnik 1999–2001) in Andrej za 3. mesto (v kategoriji deskarjev na snegu). Davor Š. je zasedel v svoji kategoriji nehvaležno 4. mesto. Dobre rezultate, predvsem pa osebne zmage, so dosegli še Nataša, Lea, Tercisio in Robert (iz stanovanjske skupine). Prispevali so pomembne točke v skupni seštevek. Naši spremljevalci pa so znameniti rek malo priredili in se držali načela lepo je sodelovati, še lepše pa zmagati. V kategoriji spremljevalk je zmagala vzgojiteljica Sergeja, v kategoriji spremljevalcev pa ravnatelj. Skupaj smo zbrali lepo število točk. Te so nam v skupnem seštevku prinesle pokal za drugo mesto. Odločeni, da naslednje leto napademo skupno prvo mesto, smo se utrujeni, vendar polni zadovoljstva, vrnili v zavod.

Na pustni torek, 4.  3.  2014, smo v šolski telovadnici pripravili pustno rajanje. Ker je pust vesel in razigran, smo popoldan popestrili z zabavnimi igrami in spoznali, katera skupina je najbolj hitra, katera najbolj poskočna, katera najmočnejša in najbolj povezana. Dokazovali smo se v šestih igrah. Za začetek smo poskrbeli za zadnji letošnji sneg, punce so dokazale, da se s kuhalnico v roki znajdejo najbolje in so najhitreje steple sneg. Nato smo tekmovali v skokih v vrečah in se pošteno nasmejali, ko je kdo od nasprotnikov preveč odskočil in skupaj z vrečo pristal na tleh. V tretji igri so bila na preizkušnji pljuča. Napihovali smo balone, ki smo jih nato odpihali na drug konec telovadnice. Čeprav smo bili ob koncu igre nekoliko zadihani, smo z največjim veseljem počili katerega od njih. V naslednji igri smo pokazali, kako se znamo organizirati, načrtovati, si razdeliti naloge, biti iznajdljivi in izdelati najdaljšo vrv iz vrečke za smeti ob pomoči dvoje škarij. Športno smo se udejstvovali v peti igri, saj smo na posebnih papirnatih smučkah vozili slalom med količki v telovadnici. Kot se za slalomsko tekmo spodobi, ni šlo brez zdrsov in zgrešenih vratc. Nekateri so se morali vrniti ponovno na start. V zadnji igri je šlo na moč in to prav dobesedno. Popustile niso niti punce, ki so bile težak nasprotnik. Bolj ali manj spretno smo izkoristili tudi jokerje, ki so nam pri izbrani igri prinesli dvojne točke. Tudi vzgojitelji so s spodbudami in motivacijskimi besedami pripomogli h končnemu razpletu. Na koncu smo se razporedili po zanimivem vrstnem redu. Najboljša je bila 1. skupina (bravo punce), za njo se je uvrstila 2. skupina, sledila je 3. skupina, četrto mesto pa je pripadlo 4. skupini. Po naporni borbi je teknil slasten krof izpod rok našega kuharja. Maske so nato še rajale ob glasbi, največ se jih je na plesišču pojavilo, ko so leteli bomboni. Strokovna komisija v sestavi vzgojiteljev in učiteljice Karmen je podelila tri nagrade maskam. Konkurenca je bila huda, izbira pa težka. Rok in Davor J. sta dobila nagrado za najboljši kostum, Dean in Kristjan sta si razdelila nagrado za najbolj nerazpoznavno osebnost, pustni duh pa so najbolje izražale Simona, Nataša in Lea. Veselja je bilo dovolj na vsakem koraku in kaže, da smo zimo uspešno pregnali. Če vas zanima, kako smo se zabavali, pokukajte v foto galerijo.

Kot je sedaj že tradicija, smo tudi letos v začetku zimskih počitnic odšli na smučarski tabor v Planico. Nastanjeni smo bili v CŠOD Planica, kjer svoje olimpijske medalje kujejo nordijski smučarji. Letos Peter Prevc in Vesna Fabjan. Vreme nam je pričaralo pravljični razgled na okoliške vršace. Prvi dan smo se podali na nordijsko romanje do Tamarja. Vremenske razmere so bile idilične, sicer je bilo nekaj hude krvi zaradi potrebnega napora, na cilju pa smo se pomirili z vročim kakavom in nato je sledila vrnitev v dolino. Nekateri smo bili hitrejši, drugi počasnejši, večina pa vsaj z enim padcem. Ko smo zbrali vtise, smo bili vsi zadovoljni, tegobe s poti pa so bile pozabljene. Po večerji je sledilo še predavanje o pravilih vedenja na smučišču. S tem, ko smo naslednji dan smučali v Kranjski Gori, smo teorijo spremenili v prakso. Najpogumnejši smo se peljali tudi s sedežnico. Ker še nismo bili dovolj utrujeni, smo večer preživeli v telovadnici. Zopet smo se malce izobraževali, nato pa je sledilo spanje. Zadnji dan smo  v dežju smučali na bližnjem smučišču, kjer smo se vsi vozili z vlečnico in vijugali po hribu navzdol. Presenetil nas je še ravnatelj, ki nam je prinesel krofe. Pokazali smo mu pridobljeno znanje. Polni vtisov smo se vrnili k domačim. Na snegu smo uživali Nataša, Lea, Rok in Dean, usmerjala pa sta nas vzgojitelja Sergeja in Miha. Komaj čakamo tretjo izvedbo.

Najkrajši mesec v koledarskem letu je bil še krajši, saj so bile vmes zimske počitnice. Smo pa vseeno počeli kar nekaj zanimivih stvari. V telovadnici smo v duhu olimpijskih iger in podpori hokejistom še mi odigrali hokejsko tekmo. Rezultat ni bil v ospredju, pomembna je bila dobra volja. Namen je bil dosežen. Tisti, ki smo bili zdravi, smo odšli na Osolnik. Dva sta odšla na informativne dneve, saj se približuje prva prelomnica v življenju (srednja šola). Bolj ali manj smo spremljali olimpijske igre v Sočiju. Izkoristili smo snežno odejo in celo tekli na smučeh po okolici zavoda. Počitnice pa so bile prekratke. Za konec pa smo odšli še na smučanje na Krvavec in za rojstni dan organizirali piknik z žarom. Še dobro, da februar ni daljši.

Februarski izlet nas je vodil na Osolnik. V tabeli nadmorskih višin je zapisano, da ima vrh, ki smo si ga izbrali za cilj lego 858 metrov nad gladino našega morja. Izbrali smo skoraj idealen dan. V tednu, ko je pravzaprav ves čas deževalo, nam je bilo vreme vseeno naklonjeno, saj je bilo na dan izleta prijetno sončno. Ker je žled uničil velik del gozda, smo izbrali pot po cesti. Preko Homa smo nekateri lažje, drugi težje sopihali proti vrhu. Pot nam je lajšal prijeten pogovor. Na vrhu je ostalo še nekaj snega in to nam je dalo vsaj malo občutka, da je izlet zimski. Razgled nam je začel kvariti veter, ki je okoli sosednjih vrhov zbiral oblake in napovedovalo se je poslabšanje vremena. Nismo izgubljali časa. Brž smo se vrnili v dolino. Uživali in potili smo se Rok, Aleks, Kristijan, Dean in Žan. Zvečer so nekateri tarnali o utrujenosti in se hitro pogreznili v prijeten spanec.

Novo leto smo začeli nagradno. Tercisio in Kristijan sta (kot najboljša med najboljšimi) odšla na ogled kino predstave. Film je bil super, zato sta se vrnila polna navdušenja. Kako se ne bi, ko pa sta si ogledala Katarino Čas v Volku iz Wall Streeta. Pa še vsakodnevne rutine sta bila oproščena.
Januar je mesec smučanja, saj se pripravljamo na smučarsko tekmovanje. Sicer se pred konkurenco skrivamo, a nekaj posnetkov s priprav na Krvavcu le posredujemo javnosti. O naši kvaliteti pa se boste prepričali na Starem vrhu, ko bo šlo zares. Ker je februar mesec kulture, mi pa smo korak pred časom, smo si že konec januarja ogledali super gledališko predstavo. V Cankarjevem domu sta nas navduševala Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač v predstavi Martin in Gregor ali od junaka do bedaka. Vsi smo si bili enotni, da je bila igra prekratka. Deležni smo bili še vodenega ogleda slovenskega hrama kulture. Vsega tega ne bi bilo brez pomoči gospe Jasmine. Še enkrat hvala za vse.