Lepo aprilsko vreme smo izkoristili, da smo večino prostega časa preživeli v atriju. Če ste pomislili na »martinčkanje«, ste se zmotili. V roke smo prijeli lopate, motike, krampe, grablje, metle in druga »priročna orodja« in se lotili dela. Odstranili smo travo, prekopali atrij, poravnali zemljo, položili ploščice, prestavili smo vrtno hiško, postavili kamin in zasejali travo. No že za naštevati je veliko, tako, da si lahko le mislite koliko je bilo dela. Ja lahko bi se reklo, delo, deloooo in še enkrat delooooo. Pridelali smo tudi kakšen žulj na rokah kar pa je zanemarljivo proti zadovoljstvu ob pogledu na atrij urejen po naših željah. Na svoje delo smo zelo ponosni. Da smo se malo sprostili med delom smo za krajši čas skočili na rolko, kolo ali pa se malo zapodili za žogo. Na učnih urah smo veliko časa posvečali učenju, saj so nas v šoli zasuli s preverjanji znanja. V skupini se nam je pridruževala tudi študentka na praksi, ki je izvedla zanimivo vzgojno dejavnost. Prelevili smo se v tabornike, odšli smo v gozd po veje, urili smo se v žaganju lesa in vezanju vozlov, nato pa smo izdelali ležalnik, ki ga bomo postavili v našem na novo urejenem atriju. Čakamo le še, da trava ozeleni atrij, potem pa res »martinčkamo«. Naslednji mesec vam gotovo poročamo, kako teknejo dobrote iz žara iz našega novega kamina.

Marec se je začel zmagovalno. Kot smo obljubili, poročamo o rezultatih na DP v smučanju in deskanju za vzgojne zavode, mladinske domove in stanovanjske skupine. Trening se je izplačal, saj so kar trije člani naše skupine osvojili medalje. V skupino so prinesli cel komplet. David Maks zlato, David srebro, Matic Kaltak pa bron. Še dobro, da niso vsi tekmovali v isti kategoriji, da je imel še kdo čast stati na stopničkah. Zmagoslavje nam je malo stopilo v glavo, zato smo imeli nekaj težav s sledenjem hišnemu redu. Vzgojitelja sta nas vzela pod drobnogled in hitro smo ugotovili, da se ne splača izigravati hišnega reda. Odvečno energijo smo zato raje sproščali med obiskom telovadnice na sosednji osnovni šoli. V pogon smo spravili tudi kolesa in rolke. David Maks je praznoval rojstni dan in ni nam potrebno posebej poročati, kaj smo pripravili za večerjo v čast njegovega rojstnega dne. Namignili bomo le, da smo se držali tradicije. Zavihali smo rokave in začeli preurejati naš atrij, na katerem nas čaka še veliko dela, da ga uredimo po našem okusu. Drug mesec vam bomo lahko pokazali že kakšno fotografijo o tem kako napredujemo z delom.

Mirno nas je čakala…

…visoka planota nad Bohinjskim jezerom…

Začetek vzpona na 1520m nadmorske višine…

…najprej osnovna pravila…nato osvajanje vrha korak za korakom…

Kmalu so prišla na dan vztrajnost, trma, medsebojna pomoč, spodbujanje drug drugega,…

…premostitev osebnih mej, zmogljivost, hrabrost, …

Jezi in obupavanju je sledilo veselje in ponos…

…nato šok o nedostopnosti samoumevnega in zaključek prvega dne…

Jutranji pogled skozi okno…osupne…

…sončni žarki se odbijajo od snežne odeje…lesket…vabi na plano…

…izlet s krpljami na Bogatinsko sedlo, gradnja sneženih bunkerjev in rovov…

Izkušnja prenočitve v bunkerjih…neprecenljivo…

Pred zaključkom tekmovanje dveh ekip: VZ Kranj in VIZ Smlednik

…Žolna, Snežna skulptura, Noj…

…najboljši zmagajo…fantje VIZ Smlednik…poleg rekorda tudi sladka nagrada…

Zbiranje oblakov…čas za spust v dolino…

…pred »nasvidenje in srečno« še skok v Bohinjsko jezero…

Nauk pravljice…
POVEZANJE ČLANOV SKUPINE IN PADEC STEREOTIPOV.

MNENJA FANTOV
»Za udeležbo na projektu sem se odločil zato, ker še nikoli nisem bil na Komni. Zelo so mi bile všeč igre na snegu in bivak ter spanje v njem. Uvedel bi tekočo vodo ter boljšo hrano. Hodili smo dolge tri ure, do sedla pa uro in pol. Bilo mi je super.«

David Maks

»Za projekt sem se odločil zaradi lepega razgleda in samega pohoda. Všeč mi je bila hrana in gradnja sneženega bunkerja.«

Gaj

»Za Komno sem se odločil, ker je bila dobra družba in zato da premagam napore pri hoji. Všeč so mi bile igre na snegu, gradnja bunkerja in spanje v njem, pohod na sedlo, hrana – še posebno sladkarije, pot nazaj v dolino. Še bi ostal…«

Matic K.

»Na projekt sem šel, ker se ga je udeležilo veliko mojih prijateljev in zato ker se mi je zdelo, da mi bo všeč in mi je tudi bilo.«

Žan

Prve snežinke naznanile so zimo
in nas spomnile potiho,
da čaka nas voščilniška zabava,
kateri sledi novoletna proslava.

Vmes preizkusili smo vzdržljivost
ter se udeležili pohoda v Vrbo in Lož.
Igra bowlinga je zahtevala natančnost
in vplivala na skupinsko moč.

Tekmovanj še ni bilo konec,
vsak je pristavil svoj lonec,
saj pustovanje in smučanje
prinesla sta izjemno veselje.

Gaj, Pavel, Herman, Renato in Žan
šolske in delovne obveznosti izvajali so vsak dan,
rojstnodnevna večerja in tortica
popestrila je konec februarja.

Kažejo se že sončni žarki
in že diši po pomladi…

Sedem mladostnikov in trije spremljevalci smo med zimskimi počitnicami tri dni preživeli v zimski idili na Kopah. Ker smo naročili zasnežene strmine, nas je pričakal sneg in sneženje. Slednje ni ustavilo niti začetnikov niti nadaljevalcev. Začetniki so tako prvič okušali izzive in čare smučanja. Nadaljevalci pa so izpopolnjevali tehniko in kondicijsko pripravljenost. Ko nismo smučali, smo počivali, jedli in igrali igre. Fantje so bili super pridni in so bili res odlična skupina. Na smučišču se je dogodila tudi marsikatera dogodivščina, ki nam je dala krila ali pa nam jih je rahlo skrajšala. Vsi smo zelo uživali in se imeli lepo v zimski idili.

Vtisi udeležencev:

“Všeč mi je bilo, ker smo bili tik ob smučišču, tako da zjutraj ni bilo potrebno hoditi daleč. Imeli smo ogrevane pancerje. Hrana pa mi ni bila všeč.”

David Maks

“Všeč mi je bilo ko smo smučali in se igrali. Družba je bila dobra, hrana pa bolj tako tako. Imajo tudi bolj sodobne naprave kot na Krvavcu. Všeč mi je bilo kepanje z učiteljico in učiteljem, da smo imeli ves čas telefone pri sebi, da smo bili ful dolgo pokonci. Ni mi pa bilo všeč, ko se je ustavila sedežnica in sem rabil ful hodit, učitelj je pa govoril, da je samo še par minut, da pridemo na drugo stran.”

Matic Kaltak

“Na zimovanju mi je bila všeč družba in da smo šli na koncu na pico. Hrana mi ni bila všeč, malo smo tudi preveč smučali.”

Matic Virant

“Bilo je zelo dobro. Če bo še kdaj, bom z veseljem šel. Bila je prijetna družba. V veselje mi je, da sem se naučil smučati in da nisem obupal. Pica je bila zelo dobra, hrana na Kopah pa ni bila najboljša.”

Jan

“Bilo mi je všeč, ker smo smučali. Rad bi šel še kdaj, če bi lahko. Tudi s prijatelji smo se dobro razumeli pa še zabavali smo se.”

Žan

“Zelo mi je bilo všeč. Bila je dobra družba. Nasmučal sem se za celo leto.”

Pavel

“Bilo mi je všeč. Proge so bile odlične, hrana je bila slaba, vendar sem se imel super.”

Gaj

Po napornem januarju smo zdaj končno malo zadihali. Privoščili smo si zimske radosti. Poleg zimskega športnega dne smo se nekateri pripravljali še za državno prvenstvo v veleslalomu med zavodi. Kako nam bo šlo na tekmi, sporočimo naslednji mesec. Matic K, Matic V. in Maks so se udeležili tudi zimovanja na Kopah in zares uživali v pravi zimski pravljici. V skupini se nam je za cel mesec pridružila študentka Sara, ki je opravljala pedagoško prakso. Bilo je super, s seboj je pripeljala tudi psičko Tashi, s katero smo se družili od začetka šolskega leta pri projektu Kuži nas druži. Škoda, da je projekta konec, upamo pa, da nas Sara in Tashi še kdaj obiščeta. Za slovo od punc sta Maks in Matic V. pripravila odlično torto, ki je šla v slast vsem. Ni pa bila torta naš edini kulinarični podvig v tem mesecu. Za Davidov rojstni dan smo zakurili žar in se prepričali, da nam gre peka mesa res dobro od rok. Sladkali smo se tudi z okusnimi palačinkami, pri pripravi katerih smo se potrudili prav vsi. Kaj mislite kdo je največji »profi« za obračanje palačink? Duška smo si dali tudi v telovadnici OŠ Simona Jenka, kjer smo poskakovali na trampolinu. Naslednjič moramo to posneti, da boste lahko ocenili umetniški vtis. Poleg vsega luštnega v tem mesecu pa so bile najboljše pooooočitniiiiceeeee. Februar je zares minil kot bi mignil.

Šolsko leto smo začeli dokaj umirjeno, saj se nas je večina poznala že od prejšnjega leta. Sicer se nam je pridružil novi član, ki je nekoliko vplival na naše odnose, a smo se hitro navadili drug na drugega. Resno smo zagrabili delo za šolo in se vključili v veliko interesnih dejavnosti. V tem obdobju smo praznovali precej rojstnih dni, zato smo pogosto pripravljali razne specialitete in pekli sladice. Mesec december je bil še posebej razgiban. Dobra polovica se nas je odpravila na pohod v Vrbo, dobili smo še enega novega člana in se žal od enega tudi poslovili. Ponovno smo potrebovali nekaj časa, da se navadimo na spremembe. Mesec je bil poln dogodkov, veliko časa smo namenili izdelovanju novoletnih voščilnic, kjer smo si v tekmovanju med skupinami nato delili prvo mesto, dekoraciji skupine, pripravljali skupinsko točko za novoletno prireditev, pekli piškote za obiskovalce prireditve,… vsi smo se seveda najbolj veselili slavnostne božične večerje, kateri je naslednji dan sledil odhod na dolge in zaslužene počitnice. Vrnili smo se v dobri formi, a nas je kmalu večina obležala v posteljah. Zahvaljujoč dobri negi in oskrbi smo se nato dokaj hitro postavili na noge, čakale so nas namreč še zadnje obveznosti pred zaključkom redovalne konference. Vmes nas je za kratek čas presenetil tudi sneg, katerega smo se zelo razveselili.

Polovica leta je za nami, v prihajajočem obdobju nas čakajo novi izzivi za katere smo prepričani, da jih bomo z medsebojno pomočjo zmogli.

4. skupina

V torek, 9. 2. 2016, so tudi nas obiskale maškare. V popoldanskem času so potrebovale precej časa, da se uredijo in pripravijo za spretnostne igre, ki so jih čakale v telovadnici. Tam so se nato pomerile v delanju snega, slepem risanju, sestavljanju slike, štafetnih igrah, hitrostnem potovanju jajčka in vlečenju vrvi. Prav vse so bile dobrovoljne in pripravljene na sodelovanje, vnel se je hud boj za skupinsko zmago. Podrobnosti v galeriji…

Pa smo skočili v leto 2016 in se vrnili s samimi pozitivnimi zaobljubami za novo leto. Končno smo dočakali sneeeeggggg. Sneg je prekril listje v parku in vsaj dva tedna nam ga ni bilo potrebno grabiti. Sneg je pokril še kaj drugega kot listje, škoda pa, da ga ni bilo še kak centimeter več. Prosti čas smo izkoristili za norčije na snegu. Tako smo bili veseli, da smo se preizkusili v najrazličnejših disciplinah na snegu. Tekli smo na smučeh, se sankali, deskali na snegu, se po snegu vozili s skatom, seveda ni manjkalo tudi kepanje. Nič ne bi imeli proti, če bi se sneg obdržal še nekaj časa. Družili smo se s puncami in kužkom iz projekta Kuži nas druži. Da ne pozabimo kako se prav obrne “čevape” na žaru smo v čast rojstnega dne Matica Viranta zakurili žar in pripravili odlično rojstnodnevno večerjo. V skupini pa smo še najbolj zavihali rokave na učnih urah. Saj veste, konec prve ocenjevalne konference, zato je bilo potrebno počistiti stare grehe, popraviti še kakšno oceno, da nam bodo vzgojitelji in starši čim manj težili. Eni smo bili bolj pridni, drugi nekoliko manj, temu primeren je bil tudi uspeh. Zdaj si bomo lahko na kratko oddahnili.

Izpred zavoda smo odšli ob 16:00. Med hojo se je že delal mrak, na vrhu smo tako imeli že pogled na nočno mesto z prižganimi lučmi. Sveti Primož je zelo priljubljena izletniška točka z nadmorsko višino 826 m. Privoščili smo si čaj, saj je bilo kar mrzlo. Vračali smo se po temi z naglavnimi svetilkami, kar je bilo otrokom zelo všeč. O pohodu so povedali naslednje:

»Malo je bilo mrzlo. Z Maticem V. sva prva prišla na vrh, nato je prišel učitelj s psom. Pred vrhom sva pila pri naravnem izviru. Gor smo si privoščili čaj, dol pa smo šli po temi, zato smo imeli svetilko. Bilo mi je zelo všeč.« (PAVEL)

»V temi je bil lep razgled, pot mi ni bila težka. Dobro je bilo to, ko smo po temi hodili s svetilkami.« (ŽAN)

»Všeč mi je bilo, ker je imel učitelj športne vzgoje s sabo psa.  Hoja po temi mi je bila zelo dobra. Med potjo smo se lahko pogovarjali in družili med sabo.« (KRISTIJAN)
»Videli smo sončni zahod. Na vrhu smo imeli pri cerkvi počitek. Bil je zelo dober razgled v temi. Med potjo se mi je pokvaril telefon, kjer sem imel lučko, a je imel Kristijan svetilko.« (ADRIANO)

»Med hojo sem užival, malo je bilo edino mrzlo. Všeč mi je bilo, ker smo imeli naglavne svetilke.« (Matic K.)

»Dobro je bilo, ker sem hodil po temi. Hodili smo skoraj 1 uro. Na koncu smo lahko šli tudi v trgovino.« (Matic V.)