V mesecu februarju smo šli na zimovanje. V Kranjsko Goro smo se odpravili po 3. šolski uri. Do Planice smo potovali s kombijem in osebnim avtomobilom. Vožnja je trajala dobro uro. Zimovanja smo se udeležili Lea, Simona, Gaj, Patrik, David, Aleš, Rok, Matic ter učitelja Sergeja in Tomaž. Ko smo prispeli na cilj smo najprej razpakirali prtljago, nato pa smo ob 16. uri imeli kosilo. Nato je sledil krajši počitek. Zatem smo se opdpravili na tek na smučeh. Tekli smo do koče Tamarja. Tam smo spili čaj in se odpravili nazaj v dom. Imeli smo večerjo. Nato pa je bil čas za prostočasne aktivnosti (telovadnica, namizni tenis, fitnes). Ob 20. uri smo imeli predavanje o pravilih obnašanja na smučišču ter v domu. Spat smo šli ob 22. uri. Nasploh smo se vsako jutro prebujali ob 7-ih in 30 minut, zajtrkovali pa smo ob 9-tih. Na smučišče smo se odpravljali vsak dan ob 10-tih. Tam smo se razporedili v dve skupini. Nekateri so šli na sedežnico, drugi pa na vlečnico. Ob 12-tih in 30 minut smo kosili. Sledil je polurni počitek. Ob 13-ih in 30 minut smo se spet odpravili na smučiče, kjer smo ostali do 18-tih. Zadnji dan smo smučali do 12-tih. Pred kosilom nas je obiskal ravnatelj. Po kosilu pa smo vso prtljago in smučarsko opremo ponovno natovorili v avto in kombi, ter se polni prijetnih doživetij in napolnjeni z novimi močmi vrnili v Smlednik oziroma Ljubljano.

Novinarski krožek

Ker je pust vesel in norčav dan, smo na pustni torek priredili krajšo zabavo, kjer smo za otroke pripravili zanimive družabne igre, v katerih so se preizkusili po skupinah. Zanimalo nas je, katera skupina se bo izkazala za najbolj hitro, najbolj spretno, najbolj natančno, najmočnejšo in katera se bo pokazala kot najbolj povezana z največ znanja. Popoldan je tako potekal v veselem vzdušju, saj so bili otroci pripravljeni sodelovati. Ker so za pusta značilni krofi, so predstavniki skupin pri prvi igri tekmovali, kdo najhitreje poje krof z zavezanimi rokami. Ostali so bučno spodbujali tekmovalce. Skupine so se izkazale tudi v pisanju besede iz nasprotne strani, kjer so se pri pisanju izmenjavali kot pri štafeti. Bili so tudi športno aktivni, saj smo pri eni nalogi ocenjevali njihov skupinski najdaljši skok v daljino. Pokazali so tudi, kako uspešni ribiči so ter kakšni gradbeniki, saj so morali iz papirja, lepilnega traka in s pomočjo škarij izdelati najdaljši in najbolj trpežen most. Malo so tudi tuhtali, ko so reševali miselne igre kot pri malih sivih celicah. Šlo jim je odlično in vsi so bili navdušeni. Na koncu pa so se izkazali še z ugotavljanjem čim večih besed iz podanih črk, ki so sestavljale besedo pustovanje. Otroci so lepo sodelovali in na ta način preživeli lepo, razgibano in razigrano popoldne.

V tretji skupini smo preživeli prvi in drugi mesec leta 2015 nadvse aktivno; izkoristili smo namreč naravne danosti bližnje in bolj oddaljene okolice zavoda in se večkrat podali na zasnežene poljane, kjer smo se po načelu zdrav duh v zdravem telesu, ukvarjali z različnimi rekreativnimi dejavnostmi. Lepi, sončni in skoraj pretopli januarski dnevi so nas prepričali, da smo si nadeli smučarsko opremo in se prepustili športnim radostim, ki jih ponuja zima. V prostem času smo se sankali, se spuščali z bobom, tekli na smučeh, obenem pa k sodelovanju povabili fante in dekleta iz drugih skupin. V skupnih druženjih ni primanjkovalo kepanja, ki je povzročalo veliko smeha in dobre volje. Prešerno razpoloženi in razigrani smo bili tudi na športnem dnevu na Krvavcu. V Kamniško-Savinjskih Alpah smo se veselili vožnje s kabinsko žičnico, zadovoljni pa smo bili tudi z vožnjami s štiri in šest sedežnico. Preden smo se podali na smučarsko dogodivščino, smo si zavzeto pripravili potrebno smučarsko opremo in z nepogrešljivimi smučarskimi dodatki že pred športnim dnevom trenirali za konec januarja, ko smo se nekateri udeležili državnega prvenstva v veleslalomu. Zavedamo se namreč, da je za vijuganje med slalomskimi in veleslalomskimi vratci, pa tudi za spust po smukaških progah nadvse pomembna dobra fizična pripravljenost. Zavzeto smo se fantje iz tretje skupine, v januarju pripravljali tudi na zaključek minulega ocenjevalnega obdobja. Tako smo veliko časa preživeli ob knjigah, pri pisanju domačih nalog, pripravah na ustno in pisno preverjanje znanja ter utrjevanju že pridobljenih znanj, osvajanju novih veščin. Zavedamo se namreč, da je znanje moč in da je tisto, kar se naučimo v mladosti vklesano v kamen. V februarju je naša skupina dobila tri nove člane; Davida, Patrika in Matica. Novince smo lepo sprejeli ter jih seznanili z redom in pravili v skupini. Številčnejša skupina je nekoliko spremenila dinamiko, a se vsi trudimo, da bomo še naprej ohranjali enotnost in prijateljstvo. Odpravili smo se tudi v telovadnico OŠ Simona Jenka. Z vzgojiteljema smo igrali med dvema ognjema in pri tem neznansko uživali. Na začetku počitnic smo se Matic, David in Patrik odpravili na zimovanje v Planico.

Tokratno državno prvenstvo v veleslalomu in deskanju za mladinske domove, vzgojne zavode in prevzgojni dom je potekalo 28. januarja 2015, na Krvavcu. To znano slovensko smučarsko središče, se po mnenju poznavalcev ponaša z najlepšim razgledom daleč naokrog. Zato je tisto sončno sredo na svoje odlično urejene smučarske proge, ki se raztezajo od 1450 metrov do 1971 metrov nadmorske višine, privabilo tudi otroke, mladostnike in odrasle z različnih koncev Slovenije. Na smučarsko tekmovanje v veleslalomu in deskanju na snegu so tja namreč prišli predstaviki Mladinskega doma Malči Beličeve, Vzgojnega zavoda Kranj, Mladinskega doma Maribor, Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora, Vzgojno-izobraževalnega zavoda Slivnica, Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec in Vzgojno-izobraževalnega zavoda Smlednik. Slednji je letos bil tudi organizator že tradicionalnega športno-rekreativnega in družabnega dogodka otrok, mladostnikov ter njihovih spremljevalcev. Čeprav zbrani z vseh vetrov, so vsi prišli z istim ciljem – v športnem duhu, s ščepcem tekmovalnosti, preživeti prijetnih smučarskih doživetij poln dan na razgibanih zasneženih strminah. Udeleženci so se tako pomerili v eni izmed osnovnih smučarskih veščin – veleslalomu, preskusili pa so se tudi v deskanju na snegu. Med šviganjem po smučarskih progah in tehničnem zavijanju pri relativno visokih hitrostih, so prikazali zavidljivo mero spretnosti in neustrašnega poguma. V boju za čim hitrejše, uspešno vijuganje med vratci, tekmovalk in tekmovalcev niso ustavili niti nepredvideni dogodki, diskvalifikacije ali odstopi. Tudi če rezultat ob prihodu v ciljno areno ni bil takšen, kot so si ga posameznice in posamezniki, pa tudi ekipe, želeli, so si vsi ob zaključku tekmovanja športno segli v roke. Tako ni manjkalo iskrenih čestitk vsem, zlasti pa zmagovalcem, ter vzpodbudnih pa tudi tolažilnih objemov, tistim, ki s svojimi nastopi niso bili najbolj zadovoljni. Med sedmimi ekipami in velikim številom tekmovalcev so barve VIZ Smlednik zastopali učenke in učenci: Tadeja, Lea, Gaj, David, Aleš, Jože, Matic, Patrik, Rok, Žan M., Robert in Terciso. Bolj ali manj spretno, a nadvse uspešno pa so se po pripravljenih progah, ki so tudi vsem odraslim tekmovalcem omogočile enake pogoje smučanja, spustili tudi spremljevalci ravnatelj Matjaž Hribar, psihologinja Marjeta, vzgojiteljica Sergeja ter vzgojitelji Anže, Silvo, Domen in Darko. Do naslednjega tovrstnega srečanja pa bo med udeleženci tega zanimivega športnega dogodka ostal prijeten spomin. Tudi na uspešno končno uvrstitev naše ekipe, ki je za Mladinskim domom Malči Beličeve in pred Vzgojnim zavodom Kranj v skupnem ekipnem seštevku zasedla odlično drugo mesto. Od četrtega mesta dalje pa so se razvrstile ekipe Mladinskega doma Maribor, Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora, Vzgojnega zavoda Slivnica in Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec. Vsem sodelujočim, tistim, ki so se povzpeli na zmagovalne stopničke in vsem, ki jim je to le za las spodletelo iskrene čestitke. Do naslednjega snidenja na zasneženih strminah pa vsem sodelujočim kličemo nasnidenje, vsem, ki pa ste zavzeto in odgovorno prireditev tudi organizirali, pripravili in izpeljali pa hvala za požrtvovalnost in ves vložen trud.

Izbrani ustvarjalci, interne šole VIZ Smlednika, smo se tudi letos udeležili natečaja in kulturnega dogodka v Cankarjevem domu. Razstavljali so Rok Duščak, Kristijan Toprek in Simona Kuhar.

20. 1. 2015 je v Cankarjevem domu že osmič zapored potekal Bodi umetnik – Mednarodni kulturni likovno dogodek »Igraj se z mano«. Otvoritveno razstavo Bodi umetnik – Mednarodnega likovnega natečaja »Igraj se z mano« je obiskalo več kot 750 otrok, mladostnikov ter njihovih staršev in mentorjev. Likovna dela iz vse Slovenije in tujine so več mesecev pridno prihajala na Center Janeza Levca Ljubljana. Seveda bi najraje razstavili vseh 5069 prispelih del, a smo zaradi prostora bili primorani izbrati 1074 del.

učiteljica Irena

(http://www.igrajsezmano.eu/Novice/Oglednovic/tabid/90/ArticleID/159/CBModuleId/412/Default.aspx) 

V januarju smo obiskali Lutkovno gledališče v Ljubljani in si ogledali še staro mestno jedro.

Z uspešnimi učenci, smo si ogledali lutkovno predstavo Krabat. Po predstavi je sledil sprehod skozi staro mestno jedro. Ogledali smo si zgodovinsko pomembne predele in objekte, ter se tako sprehodili po času nastanka in razvoja mesta Ljubljane.

učiteljica Irena

18. 12. 2014  in 24. 12. 2014 so Smlednik poplavili talenti. Vsak izmed učencev naše šole v sebi skriva nekaj talenta, ki ga pogosto nima priložnosti pokazati, tokrat pa smo se lahko vsi izkazali. Prireditev sta povezovali Vida (Simona Kuhar) in Petra (Lea Sojer), njuna posnemovalca Vida in Perota so prikazovali celo na komercialni TV. Vsaka skupina je predstavila svoje talente. Manjkalo ni glasbenih, igralskih in humornih točk. Prva skupina je plesala, Žan iz tretje je predstavil svoj reperski talent, druga skupina je predstavila svoje člane, tretja nam je pokazala svoj glasbeni talent, v četrti pa so v skeču med seboj zamenjali vsakodnevne vloge. Novinarski krožek je poskrbel za premiero filma Dan v zavodu skozi moje oči, ki prikazuje vsakdan v zavodu. Zapel je še dekliški zborček ob spremljavi učiteljice Florijane. Vse točke je ocenila žirija, ki so jo sestavljali: Tara – alternativna glasbenica, Eva – balerina in Staš – direktor. Za žirijo je bilo značilno, da so svoje strokovno mnenje izrazili z eno besedo. Preden je žirija razglasila finaliste je bil izmed občinstva izžreban gledalec, ki je prejel avtomobil Audi. Prireditev je postregla z veliko zabave in smeha, najbolj zadovoljni pa so bili nastopajoči, saj je žirija razglasila, da se vsi nastopajoči uvrstijo v finale, ki bo v mesecu juniju.

Novinarski krožek

V foto galeriji pa nekaj foto utrinkov.

Decembrsko praznično vzdušje je okužilo tudi našo skupino. Izdelovali smo voščilnice, praznična darila in poskrbeli za praznično dekoracijo skupine. Iz skupine je dišalo tudi po sveže pečenih piškotih in slavnostni novoletni večerji, ki smo jo dan pred počitnicami pripravili sami. Svoje talente smo pokazali na novoletni prireditvi Smlednik ima talent. Zagotovo smo bili dobri, saj smo se uvrstili v finale, ki bo meseca junija. Žan je za nas napisal komad, ki ga je odrepal, ostali pa smo sedli za instrumente in mu dajali ritem.

Tretja skupina v zavodu največja milina,
zapuščena najbolj čista, čeprav tudi malo razbita,
ker ne znam mirit svojega besnega mita (Žan).
Kiki povn je ritma,
v bobnih vn vse spiha,
ker njegova glava je zlo hitra.
Dean močn kt bik,
živc hitr popusti,
zato se pazi kaj nardiš storiš, ker polna luna je čez tri dni.
Matic pa pravi frajer je,
ker bejbo s pogledom vzame k seb,
okol prsta jo zavrti
in brez zamere jo spusti.
To pa tretja skupina je,
če ti pa kaj ni všeč,
si pa slušalke dej v ušes.

Svoj čas sem sam preživel v skupini, ker sem imel težave. Med počitnicami sem šel na Komno z vzgojiteljico Sergejo, z vzgojiteljem Mitjem pa na razgledni stolp na Vrhniko. Dvakrat sem bil v kinu, gledal sem grozljivko »Ouija« in akcijo »Drakulo«. Z vzgojiteljicama Sergejo in Sašo smo šli igrat golf v Smledniku. Golf sem igral zelo dobro. Z vzgojiteljem Gašperjem pa sva trenirala boks in ju-jitsu malo. V hobiju sem začel repat in napisal sem svoj komad z naslovom »Življenje za zadetke«, zelo kmalu pa bom začel pisat že drugi komad. V skupini mi je bilo občasno dolgčas saj sem bil 8 vikendov zaporedoma v zavodu, ampak sem že kaj našel za delati ali pa sem se z vzgojiteljema kaj pogovarjal.

Žan Tratnik

Mesec december je bil prepoln dogajanja. Začeli smo zmagoslavno – kot najboljša skupina smo bili deležni dodatnega nagradnega izhoda, odšli smo na vožnjo z gokarti. Po začetnih previdnih ovinkih, smo močno pospešili in bitka za najboljši rezultat je bila res težka. Nekaj dni kasneje se nam je pridružil nov član. Sprememba je bila precejšnja, a smo se hitro ujeli. Skupni čas smo predvsem posvečali izdelavi novoletne dekoracije skupine (izrezali smo milijone zvezdic), pripravi na novoletno prireditev (vadba skeča, ki je bil vsakič malo drugačen), izdelavi daril za naše socialne delavce in starše ter seveda skrbi za naše mišice v fitnesu. Staš je imel v tem mesecu tudi posebno čast, saj se je za potrebe novoletne prireditve za nekaj minut preobrazil v »programskega direktorja« in posnel nekaj kadrov v ravnateljevi pisarni. Seveda ne smemo pozabiti tudi na delo za šolo, saj smo pridno pridobivali dobre ocene. Proti koncu meseca so nas obiskali naši socialni delavci, za katere smo spekli piškote. Zadnji večer pred odhodom na počitnice pa je bil še posebej slovesen. Pripravili smo si slavnostni obrok – Jože in Rok sta poskrbela, da je bila miza svečano pripravljena, Aleš in Staš sta medtem pripravila večerjo, bilo je res odlično. Naslednji dan so našo novoletno predstavo prišli pogledati še starši, nato pa smo se dobre volje odpravili na zaslužene DOLGE novoletne počitnice!