Partnerji projekta “Umetnost sodelovanja ranljivih skupin ljudi” smo v novo leto vstopili s pripravo novega umetniškega programa, ki se bo izvajal v ateljeju Društva Barka v Zbiljah.

V prvem kvartalu leta 2021 bomo razvijali dvoletni program edinstvenega ateljeja, ki bo vključeval art terapijo/umetniške delavnice in prostočasne dejavnosti, načrtovane na način, ki bo spodbujal zdravo in kakovostno življenje, medgeneracijsko sodelovanje in aktivno staranje. Aktivnosti bodo namenjene različnim ranljivim skupinam (odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, šoloobvezni otroci s čustveno vedenjskimi motnjami in starostniki) ter širši javnosti.

Od januarja do marca 2021 bo izvajalec art terapije skupaj s partnerji projekta razvil dvoletni program ateljeja. V procesu razvoja programa se bomo posvetovali tudi z relevantnimi umetniki, drugimi izvajalci art terapije ter mednarodnimi strokovnjaki na tem področju.

V primeru, da imate predloge, ki se nanašajo na:

• izvajanje art terapije za ranljive skupine,
• prostočasne umetniške aktivnosti za splošno javnost ali konkretno ciljno skupino,
• željo za prostovoljno vključevanje v aktivnosti ateljeja,
• potrebo po prostoru za izvajanje kreativne aktivnosti,

 le-to sporočite vodji projekta: ivana.petkukeska@gmail.com

Začetek izvajanja aktivnosti v ateljeju je načrtovan v maju 2021. V primeru, da bodo takrat še vedno veljali protikoronski ukrepi, ki bodo onemogočali izvajanje projekta, bodo aktivnosti v ateljeju prestavljene. 

Vedno smo veseli sodelovanja!

ZANIMIVOST: Barkin atelje je prvi tak atelje v Sloveniji, ki bo deloval podobno kot Atelier de la Tour v Avstriji, kateri že od leta 1983 omogoča osebam z motno v duševnem razvoju samostojno umetniško ustvarjanje in predstavljanje svojih del javnosti. Naš program bo šel še korak dlje, saj bomo vključevali več različnih ranljivih in starostnih skupin ter širšo javnost.

Priprava programa ateljeja je aktivnost v okviru projekta “Umetnost sodelovanja ranljivih skupin ljudi”, ki ga Društvo Barka izvaja v sodelovanju s partnerji DEOS Center starejših Medvode, Vzgojno – izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik, Občina Medvode in Kabelska televizija Medvode.  

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.

Več o instrumentu CLLD si lahko preberete na spletni strani Program razvoja podeželja  ali na spletni strani Evropske komisije.

Ko smo se po počitnicah vrnili v zavod, nas je pričakala nova članica skupine. Hitro se je vključila v skupino in spoznala hišni ter dnevni red. S tem smo premešali tudi zasedbo v sobah, tako da se je obremenjenost kopalnic izenačila in ima vsaka od deklet svojo sobo.  

V skupini smo v hladnejših mesecih manj hodili na sprehode in začeli več uporabljati telovadnico. Dekleta z veseljem igrajo košarko, telovadijo na blazinah in se razgibavajo. Izposodili smo si telovadno napravo orbitrek, ki je večkrat v uporabi. Nismo pozabili na prvi letošnji sneg, ki so se ga dekleta zelo razveselila. Poskusili smo narediti snežaka, delali angelčke in se kepali.  

Čas, ki smo ga preživeli v skupini, smo porabili za sestavljanje sestavljank, igranje družabnih iger, šaha, strelastike, branje knjig, igranje wii-ja itd. Vsaka je našla nekaj zase. Veliko časa smo namenili tudi ustvarjanju. Izdelali smo voščilnice in darila, ki smo jih razdelili delavcem v zavodu in staršem. Izdelali smo tudi venčke iz naravnih materialov. Okrasili smo skupino, ki nas spominja na prihajajoče praznike. Ko smo se naveličali gledati le okrašeno skupino, smo odšli še v Ljubljano, kjer smo primerjali njeno okrasitev z našo. Vsi se strinjamo, da je naša bolj izvirna! 😊 

Skoraj največ časa smo preživeli v kuhinji. Pekli smo palačinke, medenjake in piškote. Pripravili smo tudi dve slavnostni večerji. Eno rojstnodnevno in eno predpraznično. Pri obeh so dekleta z veseljem sekljala, mešala in pekla. Najboljši del pa pride, ko lahko vse skupaj pojemo! 😊 Pravo pojedino sta imeli tudi dekleti, ki sta v preteklih dveh mesecih dosegli najvišje število točk pri tedenskih ocenjevanjih. Za nagrado sta si zaželeli kitajsko večerjo, ki sta jo pojedli ob soju svečk.  

Nismo pa pozabili tudi na pogovore, ki nam razširijo obzorja, s katerimi se pobotamo po prepirih in ob katerih rastemo. Vzgojitelji so pripravili tudi dve vzgojni uri. Eno na temo pozitivnih misli in drugo na temo učenje učenja. Vsak dan poskušamo najti novo tematiko pogovora, tako z vzgojitelji kot tudi med sabo.  

Čeprav zelo skrbimo za svoje zdravje, nam nekaj bolezni ni ušlo. Tako se v zadnjem mesecu izmenjujemo v bolniških posteljah. Nekatera dekleta so bila odsotna zgolj nekaj dni, spet druga dlje časa. Vsekakor upamo, da se po počitnicah spet vidimo vsi zdravi in polni zagona za novo leto. 

Preden smo s polno paro začeli počitnice, smo dobili še nagradi za lepo urejeno skupino in sobo. Obeh nagrad smo se zelo razveselili! 😊 Zdaj pa zares: tri, štiri, zdaj! Počitnice!  

Hitro čas beži, ko se imamo dobro. Prav to se je zgodilo tudi nam v 4. skupini in tako smo že v prazničnem decembru.

Oktober smo preživeli s peko kostanja in ob druženju ob sončnih popoldnevih. Izkoristili smo zadnje tople dneve v naravi. Skupaj smo tudi okrasili svojo skupino v toplih jesenskih barvah.

Zelo aktivni smo bili pri urejanju ekovrta. Prav vsi smo sodelovali in se urili v timskem delu. Znašli smo se pred povsem novimi izzivi. Barvali smo kovinske drogove, jih zabetonirali in napeljali žico, da bodo opora kiviju in trti. Kmalu smo zakorakali v november in se resneje posvetili šolskim obveznostim in grajenju še tesnejših medsebojnih odnosov ter razvijanju svojih malih sivih celic z interaktivnimi in poučnimi uricami v skupini. Hladnejše dni smo izkoristili za skupinsko ustvarjanje. Tako je zaživel nov član naše skupine – jelenček Rudolf, s katerim se sedaj družimo v dnevnem prostoru.

December nas je pozdravil z veliko zapadlega snega, ki smo ga seveda ustrezno izkoristili in se nakepali še za celo prihodnje leto. Zavedamo se, da so hladni dnevi lahko zelo lepi, a hkrati številne živali v tem zimskem času težko najdejo hrano. Zato smo naredili štiri krmilnice za ptičke, tako da polepšamo zimo tudi njim. Skupino smo okrasili z leseno smreko, za Rudolfa je zraslo božično žito in skupaj smo okrasili tudi zeleno smreko. Zelo radi imamo sneg, zato smo poustvarili lepe slike, ki nas spominjajo nanj. Nismo pozabili niti na izdelavo voščilnic, okraševanje sob in seveda smo pripravili tudi darila za svoje drage starše. Vzgojitelj Dušan je za nas in tudi za druge skupine spekel kremne rezine, s katerimi smo se posladkali in uživali v dobri družbi in predprazničnem vzdušju.

In že so tu prazniki, ki jih bomo proslavili skupaj. Veselili smo se priprave skupne praznične večerje. Še prej pa smo se poučili o praznovanju božično-novoletnih praznikov v različnih kulturah. V skupini smo pripadniki različnih kultur, kar je odlična priložnost za spoznavanje tuje kulture.

Po čudovito preživetih poletnih počitnicah, smo se začetek septembra ponovno srečali v zavodu. Letošnje leto je bilo polno presenečenj, saj je skupina dobila nove matične vzgojitelje, ki so s sabo prinesli veliko sprememb, kot so samoevalvacijska tabela, četrtkova analiza tedna (poleg že znanega ocenjevanja tedna), več poudarka na športu itd. Tako sta dekleti, ki sta bili v prvi skupini že lani, doživeli pravi mali šok navajanja na drugačen način dela. Tudi vzgojitelji so se morali navaditi na drugačne izzive, kot so jih bili vajeni. Novostim pa ni bilo konca in tako sta se skupini pridružili še 2 novi dekleti. Skupino danes sestavljamo 4 dekleta in 3 vzgojitelji.

Kar je ostalo enako kot lansko leto, pa je zdravstvena situacija v Sloveniji. Čeprav smo se med poletjem navadili na življenje brez mask, je jesen prinesla porast okužb in ponovno uporabo mask. V skupini se izredno trudimo ohranjati zdravje z umivanjem in razkuževanjem rok, razkuževanjem in zračenjem prostorov ter gradnjo imunskega sistema. Slednjega dosegamo z različnimi športnimi aktivnostmi (predvsem na prostem) – z rolanjem, kolesarjenjem, sprehodi v naravi, igrami z žogo na igrišču itd. Kadar pa nam jo vreme zagode, obiščemo telovadnico, kjer spoznavamo osnove gibanja, igramo badminton, spoznavamo osnove akrojoge in igramo košarko.

Tudi v skupini poskušamo biti čim bolj aktivni z bralnimi uricami, vodenimi sprostitvami, igranjem družabnih iger in poslušanjem glasbe. Kdaj pa kdaj nam povsem ugaja tudi gledanje TV-ja in igranje računalniških igric. Poleg tega obiskujemo veliko interesnih dejavnosti – tabornike, rolanje, jahanje, ustvarjanje, kitara, 3D tisk, kuhanje, gobarjenje itd. Ker želimo imeti prijetno okolje za bivanje, se poleg čiščenja trudimo skupino tudi čim bolj polepšati. Na začetku leta smo pripravili oglasno desko s koledarjem, rojstnimi dnevi, pravili itd., izdelali skupinski plakat, ki visi pred vhodom v skupino ter obesili nekaj slik iz prejšnjih let. Ob prihodu jeseni smo skupino tematsko okrasili v jesensko-strašnem vzdušju. Ob tej priložnosti smo naredili tudi mini jesenski piknik s pečenim kostanjem, krompirjem in jabolki. Piknik smo želeli deliti tudi s starši, vendar nam je virusna zgaga prekrižala načrte.

Ni pa bil piknik edina priložnost za zabavo. Praznovali smo tudi rojstni dan. Na željo slavljenke smo spekli slastne burgerje in pomfrit. Igrali smo se različne igre in uživali ob glasbi.

Čeprav smo dekliška skupina, pri nas ni vse rožnato. Veliko delamo na sebi, svojih težavah, gradimo odnose in si želimo lepšo prihodnost. Pri tem nam pomagajo razni individualni in skupinski pogovori, socialne igre in vzgojne ure. V septembru smo izvedli vzgojno uro na temo ciljev in v oktobru smo se poglobili v svoja čustva. Veliko časa namenimo tudi učenju in delu za šolo. Nekatera dekleta so s tem žal začela prepozno in pridobila nekaj negativnih ocen. Vendar je to le dodatna spodbuda in priložnost za napredek!

Pred jesenskimi počitnicami smo naredili kratek pregled jesenskega bivanja v prvi skupini, pregled medsebojnih odnosov (s pomočjo sociograma), podelili pohvale drug drugemu, naredili načrt bivanja doma in si zaželeli prijetne počitnice. Kot pravijo modri, vsak začetek je težak, vendar naš je poleg tega tudi lep.

1. skupina

Kljub nenavadnemu času polnemu omejitev, smo se vseeno odločili za sodelovanje z Društvom upokojencev Smlednik. Tokrat smo izvedli delavnice Simbioza v manjši sestavi. Udeleženci in prostovoljci smo vseeno uživali in se veliko naučili. Prostovoljci Sergej, Maj in Žiga so bili v ogromno pomoč Dragi, Cvetki, Marti, Mileni in Tonetu. Več utrinkov si lahko pogledate v foto gradivu ali preberete v besedah udeležencev.

Milenca: »Za obiskovanje delavnic Simbioza sem se odločila zato, da bi se naučila prenašati slike iz telefona na računalnik in pošiljati po e-mailu drugim ali za izdelavo. Pred prvim obiskom so bila moja pričakovanja znanja velika in so se tudi izpolnila. Naučila sem se, ustvariti novo mapo, pisati različne vrste pisav, pisavo označevati z različnimi barvami, pošiljati mail, brskati po novicah, prenašati slike s telefona na računalnik in te pošiljati drugim. Na delavnicah sem se počutila zelo dobro. Pomočniki so bili zelo prijazni in so nam bili v veliko pomoč, da so delavnice potekale tekoče. Za konec bi rada povedala še, da smo bili zelo dobra skupina in tudi zelo prijazna mentorica.«

Marta: »Za obiskovanje Simbioza sem se odločila, da malo osvežim znanje. Moja pričakovanja pred prvim obiskom so bila, da od tečaja odnesem kaj znanja. Naučila sem se veliko: spoznavanje tipkovnice, internet, pošiljanje maila, kopiranje in pošiljanje slik ter receptov. Na delavnicah sem se počutila dobro. Pomočniki so bili potrpežljivi in prijazni. Za konec bi rada povedala še, da je bila naša mentorica zelo v redu.«

Dragica: »Za obiskovanje tečaja Simbioza sem se odločila, da pridobim novo znanje. Moja pričakovanja pred prvim obiskom so bila dobra, kar se je tudi zgodilo. Naučila sem se veliko novega in obnovila prejšnje znanje. Naučila sem se pošiljati sporočila s priponko. Naučila sem se ustvarjati novo mapo in vanjo shranila fotografije. Učiteljica mi je pokazala tudi, kako se pride do raznih receptov in te pošiljati sošolcu na tečaju. Na delavnicah sem se počutila sproščeno in zelo dobro. Pomočniki so bili zelo ustrežljivi in zelo prijazni in so imeli veliko znanja. Za konec bi rada povedala še to, da je bila naša učiteljica zelo dobra in prijazna z nami.«

Cveta: »Za obiskovanje delavnic Simbioza sem se odločila, da si pridobim osnovno znanje o računalniku. Pričakovanj nisem imela, ker računalnik zelo slabo poznam. Naučila sem se uporabljati tipkovnico, odpiranje map, uporabo gmaila, v Wordu sem oblikovala besedilo. Na delavnicah sem se počutila zelo dobro. Pomočniki so nam bili v veliko pomoč in se jim lepo zahvaljujem. Za konec bi rada povedala še: najlepša hvala za potrpljenje.«

Glasba se pojavi v vsaki kulturi, zato jo označujemo kot kulturni fenomen. Je človekova potreba v vseh časih. Izraža njegovo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. Ker so njene vrednote nenadomestljiv dokaz kulturne samobitnosti, pomaga učencem razumeti sebe v odnosu do drugih ter spleta vezi med domom, šolo in svetom.

Glasba je oblika komunikacije, ki vpliva na občutja, misli in delovanje, zato učenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Stik z njenimi vrednotami je temelj za razumevanje glasbenih pojavov in pojmov. Sodobna glasbena vzgoja izhaja iz glasbe kot umetnosti in glasbenopedagoške znanosti. Umetnost jo opredeljuje kot glasbeno produkcijo (ustvarjalnost), reprodukcijo (poustvarjalnost) in recepcijo (ustvarjalno sprejemanje).

Glasba v šoli dopolnjuje kulturno in socialno življenje ter sooblikuje zdravo zvočno okolje. Glasbeni pouk vnaša s svojo odprtostjo in zvočnim jezikom v šolsko delo sproščeno komunikacijo in spodbuja povezovanje različnih predmetnih področij. Spodbuja samodisciplino, ustvarjalnost, estetsko občutljivost, umetniško izražanje ter sodelovanje v ožjem in širšem družbenem okolju.

Ob prvem zvočnem posnetku prisluhnite, kako se v razredu glasbene umetnosti izražamo, se med seboj poslušamo, sodelujemo. In tako se je začela pot našega boljšega sodelovanja. Ob začetku posnetka bodite pozorni na kaotičen vstop, kasneje se vse prepleta, učenci morajo biti pozorni na vokal in na ritmično strukturo, melodiko, ki se prepleta.

Ob pogovoru, kaj lahko še vse ustvarimo, poustvarimo, smo ugotovili to, da je poslušanje bistvo vsega.

Florijana Žnidaršič, učiteljica glasbene umetnosti

Konec poletnih počitnic je naznanil začetek novega šolskega leta. V skupino smo se vrnili Julijan, Filip, Sergej in Aleks. Kmalu se nam je pridružil tudi nov član – Alex. Pravila in dnevni red so nekaterim povzročala preglavice, vendar smo se kmalu navadili drug na drugega. Sončne dni smo izkoristili za pohod na Štefanjo goro ter za izlet na morje. Pot na goro je bila kratka in sladka. Na vrh smo vsi prišli dobre volje. Na morju smo plavali, supali in uživali v topli morski vodi. September smo izkoristili za tri dnevni doživljajsko-pedagoški tabor Dolina Soče. Poleg kulturnih, zgodovinskih in naravnih značilnosti Tolmina, Kobarida in Bovca so nam učitelji pripravili tudi zanimive in zabavne naloge. Vrhunec tabora pa je bil rafting na Soči, kjer smo usklajeno delovali kot ekipa. Veselimo se meseca oktobra, saj nas bo zagotovo pogostil z jesenskimi dobrotami.

3. skupina

Ponovno smo zakorakali v novo šolsko leto in s tem v nove izzive in odkrivanja. Kljub temu da so se končale počitnice in s tem čas brezskrbnosti, skrbimo, da bo tudi naša skupna zgodba polna novih dogodivščin in dobre volje. Ponovno smo se usedli za šolske klopi, se znova srečali s prijatelji, učitelji in vzgojitelji. Nekateri so nam že dobro poznani, nekatere spoznavamo na novo.

Tako je 4. skupina začela novo šolsko leto s štirimi starimi člani, dobili pa smo enega novega. Vendar to ni bila edina sprememba, skupina je dobila še dve novi vzgojiteljici. Delo smo začeli s tremi matičnimi vzgojitelji, ki bodo zagotavljali, da bo vsak od učencev dobil potrebno pomoč in podporo.

Novo šolsko leto smo začeli z razgibavanjem možganov, telesa in duha. Skupaj smo se privajali na skupno življenje, preizkušali športne in ustvarjalne sposobnosti. Veliko smo prekolesarili, rolali in odkrivali nove kotičke naše zelene okolice. Nabirali smo gobe, skupaj kuhali in se tudi posladkali. Odkrivali smo svoje ustvarjalne sposobnosti in skrite talente.

Predvsem smo spoznavali drug drugega. Ker pa odnosi niso enoznačni, smo se tudi mi srečevali tako z nestrinjanji kot tudi gradnjo trdnih medsebojnih odnosov, ki so seveda zelo pomemben del naše skupne zgodbe in tudi pomembna iztočnica za samostojno življenje. Zato smo namenili veliko pozornosti prav ustvarjanju skupnih dogovorov, pravil in obljub, s katerimi smo obogatili oglasno desko in prostore skupine, v želji, da bi se le teh vsi vestno držali. Skupaj smo preverjali napredek vsakega posameznika in to tudi ustrezno nagrajevali.

Nekateri učenci imajo rojstni dan poleti in žal ne moremo skupaj praznovati v času počitnic, zato smo praznovali dva rojstna dneva, in sicer od Timija in Žige kar v septembru. Skupaj smo spekli pleskavice, hrenovke, sir in veliko zelenjave in izkoristili čas v dobri družbi, s tem pa tudi utrjevali medsebojne odnose.

Prav tako smo raziskovali lepote Kamniške Bistrice. Tam smo zgradili most na hudourniku, občudovali in raziskovali smo okolico. Sprehodili smo se po spominskem parku, kjer so v prijetnem, mirnem gozdičku zbrane spominske plošče ponesrečenih v Kamniških Alpah. Tam je tudi spominska plošča našega največjega alpinista Tomaža Humarja. Naš vrstnik je v parku odkril ploščo, posvečeno njegovemu sorodniku. Nato smo skupaj pekli in se podružili ob ognju. Ta dan si bomo vsi zapomnili kot odlično izkušnjo in se že veselimo ponovnih dogodivščin in raziskovanja narave.

4. skupina

V letošnjem šolskem letu smo izvajali računalniške delavnice v okviru projekta Simbioza. Udeleženci upokojenskega društva Smlednik so vestno obiskovali delavnice, pridobivali osnovna računalniška znanja, se spoznavali z orodji Microsoft Worda, raziskovali svetovni splet, se učili uporabe elektronske pošte, spoznavali trike uporabe mobilnega fotoaparata ter Facebooka. Prostovoljci VIZ Smlednik so poskrbeli, da so se udeleženci sprostili in postali samozavestnejši pri uporabi računalnika. Delili so svoje znanje starejši generaciji in pridobili občutek koristnosti. Sodelovanje med različnimi generacijami je prineslo vsem nekaj novega!

Olga: »Za obiskovanje delavnic sem se odločila zaradi želje po znanju dela z računalnikom. Moja pričakovanja so bila skromna – da bom obvladovala vsaj osnovo. Naučila sem se prenašati fotografije iz mobitela na računalnik, pošiljati kopirane spletne povezave po elektronski pošti in še kaj. Počutila sem se lepo, saj smo imeli pridne pomočnike, ki so zelo radi pomagali. Rada bi še pohvalila našo učiteljico, ki se je trudila z nami in sem zelo vesela, da sem se lahko udeležila delavnic.«

Majda: » Za obiskovanje delavnice Simbioza sem se odločila z namenom, da v mojih poznih letih obvladam računalnik, ki mi bo koristil pri izobraževanju in širjenju obzorja. V primeru bolezni pa mi približa prijatelje in znance, da dan ni predolg in dolgočasen. Moja pričakovanja: da se naučim! Naučila sem se pisanja na računalnik, iskanja receptov, prenosa besedil in slik, fotografiranja z mobitelom in prenosa slik iz mobitela na računalnik in še in še … Počutila sem se odlično! Naši pomočniki so bili zelo dobri, saj računalniške čudesa obvladajo. Če bi bila možnost, bi mojega pomočnika vzela kar s seboj, da bi mi pomagal vsaj takrat, kadar so v moji glavi oblaki! Za konec bi povedala, da je tečaj izveden zelo dobro, nujno bi pa potrebovala še nekaj ur ponavljanja.«

Cirila: » Za obiskovanje Simbioze sem se odločila zato, da bi se naučila uporabljati računalnik. Pričakovanja so bila velika. Na delavnicah sem se naučila veliko stvari, ker nisem nič znala. Počutila sem se zelo dobro, čeprav sem imela tremo. Naši pomočniki so bili zelo prijazni in ustrežljivi, posebna pohvala pa gre gospe Saši za prijaznost in potrpežljivost. Za konec bi rada povedala še, da bi več vedela, če bi lahko doma vadila, zato bi se z veseljem udeležila še kakšnega tečaja Simbioze.«

Marija: » Za obiskovanje Simbioze sem se odločila zato, ker imam računalnik. Želela sem se naučiti pisati in pošiljati elektronsko pošto. Na delavnicah sem se veliko naučila npr. brskanja po spletu. Počutila sem se odlično. Prav takšni so bili tudi naši pomočniki. Za konec bi rada povedala, da sem se imela lepo, naučila sem se veliko, saj prej nisem znala nič.«

Po negotovem času epidemije smo telefonske in elektronske pogovore končno spet zamenjali za srečanja v živo. Čeprav se zaradi ukrepov nismo mogli objeti, je bilo pod maskami vseeno zaznati tiho veselje, da se spet vidimo. Trudili smo se ohranjati razdaljo, nositi maske v zaprtih prostorih, dati še več pozornosti higieni rok in prostorov. Na splošno – trudili smo se ostati zdravi! Poleg tega je bila naša primarna naloga nadomestiti zamujeno šolsko delo. Tako smo večino dneva preždeli ob knjigah, zvezkih in računalniku ter reševali naloge, ki jih je bilo »pretežko« rešiti doma. Izkoristili pa smo tudi lepo pomladno vreme in prosti čas preživeli zunaj – na igrišču in s kolesom, kjer smo lahko bili brez obvezne zaščitne opreme. Ker je pomlad že močno vstopila v okolico zavoda, smo poskrbeli, da so se metuljčki naselili tudi v naš dnevni prostor. Tudi tisti, ki so še bili doma, so svoje prostore okrasili s podobnimi metuljčki.

V času epidemije je kar nekaj članov skupine praznovalo rojstni dan in tako smo konec maja združili piknik za 5 članov skupine (3 devetošolce in 2 vzgojiteljici) ter zaključni piknik devetošolcev 4. skupine. Obiskala nas je tudi vzgojiteljica Špela in na piknik prinesla mnogo dobrot. To pa še ni vse, kar je v zadnjem tednu bivanja v skupini čakalo devetošolce. Vzgojitelj Matej, ki je vodil taborniški krožek, je fante in vzgojiteljico odpeljal na zaključni taborniški preizkus preživetja v naravi. Fantje so pokazali, kako spretni so pri kurjenju ognja, šiljenju palic in peki hrenovk. Za piko na i smo ob koncu spekli še nekaj penic. Fantje so bili mnenja, da si tudi delavci zavoda zaslužijo sladko pozornost ob koncu leta. Tobija je prevzel pobudo in spekli smo piškote ter čokoladne mafine, ki smo jih kot zahvalo za pomoč pri šolanju podarili delavcem zavoda. Počasi se je bližal zaključek šolanja za devete razrede in fantje so se poslovili od skupine, zaposlenih ter zavoda. Čeprav je bil na obrazu nasmeh, je bilo pri nekaterih zaznati strah pred neznanim. Ampak devetošolci, vi, to zmorete!

Tako je naša skupina v sredini junija ostala brez štirih članov. Vendar brez skrbi, nismo počivali! Veliko truda je bilo treba vložiti, da smo popravili in zaključili ocene. Večini je letos uspelo brez popravnih izpitov – bravo! Ko so se sprostili ukrepi, smo odšli tudi na izlet skupine. Obiskali smo škofjeloški grad, kjer smo si ogledali stalno razstavo. Po ogledu smo se okrepčali s čevapčiči in palačinkami v bližnji gostilni v Zbiljah. Praznovali smo tudi Dionov rojstni dan, ki je bil tokrat malo drugačen, saj si je zaželel mehiško pojedino. Zadnje dni smo večinoma namenili čiščenju in pleskanju skupine, prosti čas pa smo izkoristili tudi za kopanje v Savi. Vsekakor smo v času po epidemiji poskusili nadomestiti čas, ki nam je bil ukraden. Močno upamo, da se drugo leto spet vidimo, zdravi in polni novega zagona!

Prijetne poletne počitnice vam želi 4. skupina