PrijavaObisk slovenskega šolskega muzeja
TEHNIŠKI DAN
NEDELJSKA ŠOLA – Učna ura iz leta 1865
“Iz dobre šole rastejo boljši časi, iz slabe pa slabši. Časi so taki, kakršni so ljudje. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih otrok.” (Drobtinice, 1863)
Dne 1. 10. 2014 smo šli v Šolski muzej.
Zbudili smo se ob 7h, nato naredili dežurstva, pojedli zajtrk in odšli s šolskim prevozom v muzej. Ko smo prišli na cilj, smo si ogledali razstavo, ki je prikazovala šolsko opremo in učilnico. Nato smo pojedli malico in odšli na ogled nedeljske šole. Vodička nam je razložila, kako so v starih časih morali klicati učitelje in učiteljice: gospod učenik in gospodična učiteljica. Prispeli smo do učilnice, se morali obleči v stara oblačila (predpasnik), nato smo vstopili. Tam smo morali tiho počakati, dokler ni prišel gospod učenik in pozvonil na zvonec. Ko je prišel, smo vsi morali reči v en glas: “Dober dan gospod učenik.” Ko smo bili vsi tiho, nam je povedal, kako se je treba obnašati! Gospod učenik je imel s seboj tudi šibo, s katero je kaznoval poredne otroke. Vsak posebej smo morali hoditi pred tablo, kjer je bilo napisanih 12 pravil. Vsak je moral prebrati vsaj 1 pravilo. Jaz nisem več zmogla zadržati smeha in mi je gospod učenik ukazal, da moram zapustiti učilnico. Ko sem se pomirila, me je zopet spustil v razred. Če si bil poreden, si moral klečati na koruzi ali pa si moral oditi na osla sedet in brat navodila. Če pa si bil izredno poreden, si pa moral oditi domov z oslom na hrbtu. Ko se je učna ura končala, smo zopet vsi v en glas pozdravili: “Nasvidenje gospod učenik.” Ko je gospod učenik odšel, smo počakali 5 minut in odšli tudi mi. Na koncu smo si še enkrat ogledali muzej in videli različne stvari kot so na primer stara šolska torba (lesena), maketa šolske učilnice…
Bilo je izjemno in upam, da gremo še kdaj!
Učenka Simona Kuhar, 8. a
Prišli smo v šolski muzej in odšli v učilnico iz leta 1865. Tam smo spoznali, kakšna so bila pravila vedenja v starih časih. Bila so zelo stroga in tudi če nisi bil kriv, so te kaznovali tako kot mene. Sošolec me je vlekel za trenerko pa sem mu rekel, da naj se umiri, zato me je gospod učenik vrgel ven iz razreda in rekel »ko se umiriš pridi nazaj v razred«. Učitelje in učiteljice se je v starih časih nagovorilo z gospod učenik in gospodična učiteljica.
Takrat so imeli v učilnicah koruzo v kotu, kjer so morali poredni učenci klečati. Učitelji so imeli šibo v roki in če ni bil učenec priden, je dobil udarec po prstih. Kadar pa je učenec dobil lesenega osla, ki ga je moral nositi na hrbtu domov, je bila ta kazen zelo sramotna, tudi za starše in je bil zato tudi doma kaznovan. Po učni uri smo odšli pogledati druge učne pripomočke in potrebščine iz starih časov npr. tablice za računanje, telovadno kozo itd. Popeljali so nas od preteklosti do sedanjosti. Potem smo odšli do kombija in domov.
Učenec Aleš Habič, 8. a
