Pohod v Vrbo 2025

Kot že 26. leto zapored smo dan pred obletnico rojstva našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, otroci in zaposleni v Strokovnem centru Frana Milčinskega Smlednik s pohodom obujali spomine na Prešernove čase, ko je bila hoja ena glavnih oblik potovanj iz kraja v kraj. Na pohodu od Smlednika do Vrbe so se nam pridružili tudi drugi osnovnošolci s svojimi spremljevalci. Ponosni smo, da je projekt ustvaril tradicijo, ki se širi tudi izven okvirov našega strokovnega centra.

Mladi novinar Martin Plak, ki se je pohoda udeležil že četrtič, je zbral svoje vtise in opažanja.

Pohod v Vrbo 2025

Ko je bila ura 4.15, sem se moral zbuditi in oditi na zajtrk. Odhod v Vrbo je bil ob 5.00, pred tem pa smo vsi skupaj poslušali Zdravljico oziroma slovensko himno. Ko smo šli na pohod, smo prej še dobili odsevnike. Odsevnike smo dobili zaradi varnosti, da se ne bi kdo izgubil ali ponesrečil. Velike odsevne luči so imeli samo trije vzgojitelji, da smo bili dobro vidni tudi mimoidočim. Vreme je bilo sicer zelo dobro, saj ni deževalo ali snežilo.

V Kranj smo prišli okoli 7.00. Najprej smo se ustavili pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Potem smo šli do Prešernovega muzeja in na koncu še do Prešernovega gaja, kjer sem imel govor. Pot nas je naprej vodila v Naklo, kjer smo pojedli malico. Tam nas je sprejel tudi ravnatelj Osnovne šole Naklo, g. Milan Bohinec. Po tem smo hodili do Posavca, kamor smo prispeli približno ob 12. 00. Tu smo imeli zasluženo kosilo.

Od Posavca dalje smo hodili vse do zadnje ravnine, ki se je zelo vlekla vse do cilja – Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Ko smo prišli do cilja, smo šli še naprej do Kulturne dvorane na Breznici, kjer so nas sprejeli predstavniki Občine Žirovnica ter Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. Župan Občine Žirovnica g. Leopold Pogačar nas je tudi nagovoril. Ogledali smo si tudi film Pot kulturne dediščine Žirovnica. Kulturni pridih je dodal g. Janez Mulej, nečak pisatelja Janeza Jalna. Po poti nazaj sem zelo užival, saj so me noge zelo bolele. Moji občutki po pohodu so bili mešani, po eni strani sem bil zelo ponosen sam nase, po drugi strani sem bil pa tudi žalosten, ker sem bil zelo utrujen.