Vrnili smo se na Roglo…

Ko smo v začetku šolskega leta s skupino govorili, kakšno leto je pred nami in kaj vse nas čaka, so mladostniki takoj predlagali, da bi šli ponovno na Roglo. Tisti, ki so tam že bili, so prejšnji tabor očitno dobro predstavili in zanj navdušili tudi ostale mladostnike. Takoj smo stopili v akcijo, rezervirali apartmaje, izdelali program in že pred taborom opravili del šolskih obveznosti. Od začetne ideje do realizacije je tako minilo le nekaj tednov.

Končno je prišel tisti ponedeljek; dan odhoda! Že na poti proti Rogli smo zavili v Celje in si z zanimanjem ogledali Celjski grad. Nekatere je navdušil razgled, druge razvaline ali pa celo mučilne naprave. Po ogledu in malici nas je pot vodila do težko pričakovane Rogle. No, ne čisto do vrha, saj smo bili nastanjeni malenkost nižje, v apartmajih Nune. Hitro smo razpakirali, se namestili v sobah ter že zadihali svež zrak. Želeli smo izkoristiti lepo, a hladno vreme in jo krenili proti vrhu. Naš cilj je bila Pot med krošnjami. V mesecu maju, se te poti žal nismo mogli udeležiti, zato smo se je zdaj še toliko bolj veselili. V živo videti 824 kg bučo velikanko je res fascinantno in to nam bo ostalo dolgo v spominu. Sprehodili smo se še do najvišje točke poti, a se z vrha žal nismo mogli spustiti po toboganu, ker je bil le-ta zaprt. Mladostnike smo že pred odhodom opozorili naj si zapomnijo čim več informacij, saj jih zvečer čaka kviz. Hladno popoldne in sprehod smo zaključili z namišljenim ribolovom v bližnjem jezeru in se ob tem zelo zabavali. Prvi večer smo se družili in spoznavali ob ognju. Izpeljali smo več socialnih iger in pravi pohorski kviz. To je bilo smeha.

Naslednji dan smo se zbudili v oprano jutro. Kot naročeno, saj nas je takoj po zajtrku čakal pohod do Lovrenških jezer. Kar pa je bil mnogo več kot pohod, saj smo ves čas raziskovali okolico, opazili staro smreko, našli jurčka ali zgolj posedali na sončnem travniku. Pogled na jezerca je bil za vse pomirjujoč. Vso pot nazaj smo bili v pričakovanju kosila v koči na Pesku, ki pa je bila ravno ta dan zaprta!?.

Namesto pohorskega lonca smo se kasneje okrepčali s picami. S polnimi želodčki smo lažje zagrizli v nov sklop družabnih in spoznavnih iger. Dan smo ponovno zaključili ob ognju, ki nas je lepo pogrel in nam pričaral pravo romantično vzdušje. V foliji smo si spekli hrenovke in na palicah pekli penice.

Zadnji dan je prišel hitro, izkoristili smo ga za dopoldanski sprehod po gozdu in nabiranje raznih plodov za dekoracije in izdelke za bazar. Prej smo pospravili ves nered in upihnili precej svečk na improvizirani torti, saj imamo v mesecu oktobru kar 3 slavljence. Po slovesu od Rogle smo se ustavili na kopanju v Zrečah. Otroci so uživali v vodnih vragolijah.

Zadnji postanek smo naredili v Lukovici pri Domžalah, kjer smo si na hitro ogledali Čebelarski center in nabrali novih moči z okusnim kosilom.

Na taboru smo res vsi uživali. Otroci so se med seboj še bolj povezali in spoznali. Med njimi ni bilo nobenega prepira. Presenetilo nas je dekle, ki je sicer bolj zadržano in se tabora ni najbolj veselilo, a smo jo spoznali v povsem drugi luči.

Prav zaradi prijetnih vtisov in novih spoznanj bomo podobne tabore izvajali tudi v prihodnje!

Vtisi otrok po taboru na Rogli

pripravil Martin Plak, mladi novinar

Triny je bilo najbolj všeč, ko smo šli nabirat drva v gozd. Dobra je bila tudi hrana na taboru. Rada bi šla še kdaj ali velikokrat. V tem šolskem letu bi se udeležila še kakšnega tabora v lepih toplih krajih. Dobro je bilo tudi na bazenu.

Maiu je bilo všeč, ko smo šli že prvi dan na Celjski grad. Hrana je bila izjemno užitna in okusna. Zagotovo bi šel še na kakšen tabor, ker je bilo zelo odlično. Zelo mu je bilo všeč, ker smo se s skupino bolj povezali.

Ivona je povedala, da je bila hrana zelo dobra, najljubši so ji bili zajtrki. Všeč ji je bilo druženje po skupinah. Povezala se je še z ostalimi puncami. Všeč ji je bilo tudi večerno druženje ob ognju s penicami. Rada bi šla še na kakšen tabor.

Seadu je bila hrana na taboru zelo všeč, ker je bilo super, saj so za spremembo kuhali sami. Všeč mu je bilo, ko smo šli na bazen in mora priznati, da bi šel še kdaj. Dobro mu je bilo tudi, ko smo šli v trgovino.

Emeriku je bila tudi všeč hrana, lahko pa bi bila še boljša. Vse mu je bilo všeč in ni izpostavil kakšne posebne stvari. Občutke je opisal kot odlične. Še kdaj bi obiskal tabor.

Tudi Luni je bila všeč hrana, zmanjkalo pa je časa za celoten intervju.

Kot novinar sem se tudi sam udeležil tabora, zato lahko o njem poročam iz prve roke. Glede hrane sem bil zadovoljen in vesel. Moram priznati, da je bilo kar sproščujoče in zabavno. S fanti smo se tudi bolje povezali, še posebej z Maiem. Zabavno je bilo tudi na bazenu. Dobro je bilo tudi to, da sem spal na kavču.