Zaključni vzpon na “prvi dvatisočak”

Za zadnjič smo odšli na pravo turo. Obhodili smo Begunjščico in ob tem še osvojili njen vrh. Dopoldne smo štartali na Ljubelju in odšli čez tunele ter na Prevali prvič počivali. Tam nas je ujela tudi ploha, tako, da smo prevedrili in odrinili naprej proti Roblekovemu domu čez Rožo, kjer smo zopet posedeli na klopci in se okrepčali. Uživali smo v prekrasnem razgledu na Bled in opazili, da so v teh krajih kopali manganovo rudo – sicer pred več kot sto leti. Postanek pri Roblekovem domu in še zadnji naskok na vrh, katerega smo osvojili po natanko štirih urah in pol. Razgleda žal ni bilo, smo pa uživali v zadoščenju, da je pod nami 2060 metrov. Hitro se odpravimo nazaj, izberemo pot preko melišča Smokuškega plazu, pridemo na Zelenico in po smuščišču nazaj na izhodiščno točko. Po sedmih urah in pol se zadovoljni vrnemo. Uspelo nam je priti na dvatisočak.