V četrtek, 25. 4. 2013, so imeli učenci VIZ Frana Milčinskega Smlednik tretji kulturni dan v šolskem letu 2012/2013. V idilični vasici Sorica so si ogledali rojstno hišo slikarja Ivana Groharja in se udeležili glasbene in likovne delavnice. V okviru glasbene delavnice so spoznali različna glasbila in sestavili orkester, na likovni delavnici so se preizkusili kot slikarji, svoje umetniške izdelke pa so lahko odnesli domov.

Kaj pa je v svoj objektiv »ujela« učiteljica Irena Majdič, pa si oglejte v galeriji fotografij.

Karmen Berus, prof. slovenščine

V petek, pred začetkom zimskih počitnic, smo se Nataša, Nejc, Rok, Kenan in Blaž odpravili na zimovanje v Planico. Spremljala sta nas vzgojitelja Sergeja in Miha.

Nastanjeni smo bili v CŠOD Planica. Prvi dan smo pojedli kosilo, uredili sobe in se na tekaških smučeh odpravili do doma v Tamarju. Ob medsebojnem spodbujanju smo prav vsi premagali bolj ali manj zahtevne vzpone. V domu smo popili čaj in se nato odpravili nazaj proti Planici. Spust je bil zanimiv in tudi padci nam niso pokvarili razpoloženja. Zvečer smo se najedli in komaj čakali, da odidemo počivat. Naslednji dan nas je pričakalo sonce in idealne snežne razmere. Izkoristili smo jih za smučanje v Kranjski Gori. Kdor na začetku še ni obvladal pluženja, se je na koncu dneva že počutil kot star smučarski maček. Ko se je bližala zadnja vožnja, smo vsi hiteli, da je ne zamudimo. Kljub utrujenosti nam je bilo kar malo hudo, ko je bilo naše pustolovščine konec. Preden smo se prijetno utrujeni odpravili spat, smo si (poleg večerje) privoščili še telovadbo, skakanje na mali prožni ponjavi, hokej in plezanje.

Zadnji dan pa nas je zima razveselila z obilno pošiljko snega. Tako smo zadnje trenutke izkoristili za smučanje na smučišču za domom. Do kosila smo še do potankosti izpilili zavoje, po njem pa smo se siti odpravili domov. Za konec nas je čakala še adrenalinska vožnja po zasneženi cesti. Zadovoljni in z željo po ponovitvi, smo se vrnili k domačim.

Hvala vsem, ki ste nam omogočili te nepozabne trenutke.

Tretja vzgojna skupina se je razveselila prve letošnje pošiljke snega. V Smledniku je bila zelo obilna. Sprva je bilo nekaj slabe volje, saj je bilo potrebno očistiti okolico zavoda. Ker je bilo treba delo opraviti, smo najprej storili to. Kasneje pa smo izkoristili vse radosti na snegu. Metali smo se v kupe snega in kepali. V atriju smo postavili ogromen iglu. Za nameček pa smo se po bližnji okolici odpravili na sprehod v slogu starih Skandinavcev. Nekateri so imeli malo težav, drugim je šlo prav dobro. Enourno romanje smo končali vsi, nekateri bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa zadovoljni, da smo zmogli. Najbolj navdušen je odšel še en krog sam! Čestitke vsem, upamo, da se bo sneg obdržal čim dlje.

Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik je v soboto, 1. decembra 2012, v počastitev obletnice Prešernovega rojstva organiziral 14. pohod iz Smlednika v Vrbo. Na pot iz Smlednika smo krenili že ob 5. uri zjutraj. Med potjo smo si v Kranju ogledali spomenik Francetu Prešernu in hišo, v kateri je pesnik preživel zadnja leta svojega življenja. Posebej slovesno je bilo pozno popoldne na cilju – v hiši, kjer so zibali Prešerna.

V VIZ Smlednik ob obletnici Prešernovega rojstva redno pripravljamo svojevrsten kulturni dan. Osrednji dogodek je 42 kilometrov dolg pohod od Smlednika do Vrbe, ki smo ga v soboto, 1. decembra 2012 (dva dni pred pesnikovim roj. dnevom), uspešno opravili že 14. zapored. Udeležba na pohodu je za naše varovance vsako leto poseben izziv in nepozabno doživetje. Pohoda se v velikem številu udeležujejo tudi naši delavci. Zanimanje za sodelovanje pri projektu se je pred nekaj leti pojavilo tudi izven naše ustanove. Pohodniki prihajajo iz Vzgojnega zavoda Kranj, Dijaškega doma Bežigrad; na pohod se nekateri vračajo še potem, ko so zavod že zapustili, pridružujejo se nam tudi posamezni občani. Letos smo posebej ponosni, da je bila z nami na poti direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ga. Maja Zupan. Med udeleženci pa so bili v spremstvu g. Primoža Miklavžina celo trije mladostniki iz Afganistana, ki so kot prosilci za mednarodno zaščito nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani.

Na pot smo se podali v trdi jutranji temi ob 5.00. Odhod izpred zavoda je bil slovesen. Kot vedno smo pred začetkom poti zbrano prisluhnili Zdravljici, ki nam je pomagala premagati jutranjo zaspanost in strah pred spoštljivo razdaljo. Vse do Kranja smo hodili v temi. Ta del poti je bil kot vedno nekako skrivnosten in vznemirljiv, še posebej za tiste pohodnike, ki so se prvič podali na pot. Točno ob 7.00 smo že ponosno stali pred mogočnim spomenikom dr. Francetu Prešernu v Kranju. Osvetljen z močno svetlobo iz reflektorske svetilke je bil bronasti kip videti še posebej veličasten. Po skupinskem fotografiranju pred spomenikom smo pozornost usmerili na pročelje Prešernovega gledališča z arkadami in takoj zatem odhiteli naprej.

V Kranju smo se zadržali precej časa. V Galeriji Prešernovih nagrajencev nas je sprejel in nagovoril vodja galerije, prof. Marko Arnež, ki je našemu projektu zelo naklonjen. Sledil je obisk hiše, v kateri je dr. Prešeren živel in opravljal delo zadnja leta svojega življenja. Naš naslednji postanek v Kranju je bil v prostorih Mestne občine, ki nas je pogostila z malico in vročim čajem. Pozdrav v imenu občinske uprave nam je izrekla podžupanja, ga. Nada Mihajlović, ki nas je pohvalila, da na poseben način spoznavamo Prešernov čas in nas spodbudila, da s projektom nadaljujemo tudi v prihodnosti. Pred odhodom pa nam je zaželela srečno in varno pot ter suho vreme vse do cilja. Preden smo zapustili Kranj, smo se ustavili še na pesnikovem grobu in nanj položili cvetje ter prižgali svečko.

Na poti do Črnivca smo se ustavili samo enkrat. Na tem delu poti se na prvi pogled ni dogajalo nič posebnega, a smo imeli ob hoji dovolj časa za pogovor, tkanje novih prijateljskih vezi in opazovanje različnih stvari, za kar so potniki v sodobnih prevoznih sredstvih prikrajšani. Pri kosilu, ki smo ga imeli na Črnivcu, se nam je pridružil tudi župan Občine Medvode, g. Stanislav Žagar. To je občina, kjer stoji Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik. Fran Milčinski, po katerem naš zavod nosi ime, je imel rojstni dan, prav tako kot pesnik Prešeren, 3. decembra.

Po kosilu je pred nami ostala še zadnja četrtina poti: za nekatere zaradi utrujenosti najtežji del, nekaterim pa najlepši, saj je pot čez begunjsko polje tik ob vznožju Karavank čudovito doživetje in duševni užitek. Pogled na cerkvico sv. Marka je dal odgovor vsem, ki so se ukvarjali z vprašanjem: Ali bom zmogel? Zmogli smo vsi – vseh 45 pohodnikov.

V Vrbo smo prispeli pozno popoldne. Prijetno utrujeni smo se posedli v toplo zakurjeni Prešernovi rojstni hiši in pot zaključili z družabnim srečanjem, ki je bilo zelo slovesno. Prijazno so nas sprejeli župan Občine Žirovnica, g. Leopold Pogačar, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ga. Maja Zupan, in oskrbnica hiše, ga. Mira Novak. Župan Občine Žirovnica in direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica sta vsak posebej v svojem nagovoru pohvalila našo obliko športno-kulturne dejavnosti in izrazila spoštovanje do udeležencev, ki so pripravljeni spoznavati našo bogato kulturno dediščino na tak način. Letos smo kot gosta na cilju povabili g. Janeza Muleja – pranečaka pisatelja in dramatika Janeza Jalna, ki je bil doma v sosednji vasi Rodine. G. Mulej nam je na zelo zabaven način slikovito predstavil življenje in delo svojega sorodnika Janeza Jalna, kar nam bo dolgo časa ostalo v lepem spominu.

Čeprav je bila pot dolga, je bilo na njej in na cilju toliko lepega, da je nekaj letošnjih udeležencev že obljubilo, da gredo leta 2013 ponovno na pot.

Člani 3. vzgojne skupine smo ugotovili, da je vsakodnevno gledanje televizije v zavodu postalo dolgočasno. Začeli smo iskati rešitve. Odšli smo na sprehode, delali v okolici zavoda, pospravljali in čistili skupino. Nič ni bilo zabavnejše. Pa smo prišli na idejo – odidimo v kino. Pa smo šli. Ogledali smo si najnovejšo verzijo agenta 007, pojedli ogromno pokovke in spili skoraj vso zalogo Coca Cole. Imeli smo čudovit večer in se polni vtisov in akcije vrnili v zavod.

Miha BABŠEK,
vzgojitelj  

Z učenci smo 19. oktobra 2012, preživeli sončen naravoslovni dan ob spoznavanju dreves in grmov v naši okolici. Razdeljeni v skupine smo bili v Zbiljskem gozdu, ob Zbiljskem jezeru, na Joštu, v trbojskem gozdu, v gozdu nad Preddvorom in na Rožniku. V tednu po naravoslovnem dnevu so učenci ob pomoči učiteljev in vzgojiteljev uspešno opravili slikovno in ustno predstavitev izbranih dreves.

Mirjana PAVLIN 

V Knjižnici M. Brejca v Kamniku je bila 23. oktobra, 2012, predstavitev knjige Premagajmo predsodke do živali, mag. Rudija Ocepka, upokojenega profesorja biologije, v kateri ob pripovedi o svoji učiteljski poti teoretično in na primerih razlaga človekov odnos do živali, predvsem pa pomen premagovanja predsodkov. V svoji praksi je bil pozoren tudi do otrok in mladostnikov z vedenjskimi in osebnostnimi težavami, pomemben mu je bil njihov odnos do narave in živali, ki ga jim je s svojim delom poskušal nevsiljivo približati. Posebej je sodeloval z Zavodom za vzgojo in izobraževanje Logatec in z našo ustanovo, o tem je v knjigi zapisan komentar.

Mirjana PAVLIN 

Naravoslovni dan za 8. razred je bil  20. septembra. Šest  učencev se je udeležilo  Krpanovega pohoda v Logatcu, ostali  učenci so imeli ta dan načrtovano  temo Glive v vsakdanjem življenju. Spoznali so kvasovke, posebno krušne, ko so zamesili testo za kruh ter plesni, neprijetne in prijetne. Slednje so lahko preizkusili na sirih. Gobe so spoznavali na travnikih in v gozdu v okolici. Medtem so v zavodski kuhinji iz krušnega testa nastale lepe in okusne štruce kruha, ki so jih učenci odnesli v svoje skupine.

Mirjana PAVLIN 

Na nič kaj obetajoč četrtkov dan, 25. 10. 2012, smo se člani 3. vzgojne skupine odpravili na izlet. Iz meglenega Smlednika nas je pot vodila do Krvavca. Smučarsko središče nas je pričakalo v prijetnem jesenskem soncu. Sprehodili smo se od Jezerc do Krvavške plaže. Lep dan smo izkoristili še za redni tedenski sestanek skupine. Uživali smo ob čudovitem razgledu. V dolini megla, po hribih prijetno sonce. Kar prekmalu smo se morali odpraviti proti domu. Očitno drži, da je potrebno končati, ko je najlepše. Polni energije in elana smo se vrnili v Smlednik.Naslednji dan smo odšli na zaslužene jesenske počitnice v domače okolje, Krvavec pa se je odel v belo barvo. Prihodnjič ga obiščemo s smučmi.

Miha BABŠEK,
vzgojitelj