Po prvomajskih počitnicah smo že začeli z odštevanjem do poletja, ki je tukaj en, dva, tri. Predvsem za tiste, ki so lovile pozitivne ocene, je konec leta prišel prehitro. Ta čas smo preživljali v duhu praznovanja in poslavljanja. V maju smo praznovali kar tri rojstne dni, junija pa še dva. Poleg vseh rojstnodnevnih večerij pa smo imeli še skupno zaključno večerjo za slovo devetošolkam.

V stilu poslavljanja smo izvedli zaključne time za vsa dekleta in naredili načrt za naslednje leto. Konec leta smo očistili skupino in jo pripravili za naslednje leto ter polepšali naš atrij. S skupnimi močmi smo sami izdelali klopco, na kateri preživljamo prosti čas. Prosti čas poleg klepeta na klopci preživimo tudi na igrišču, kjer igramo badminton, igre z žogo in se rolamo. Ker pa je čez dan hitro vroče, se ohladimo v bližnji reki Savi, ali pa aktivnosti prestavimo na večerni čas. Tako smo v večernem času skupaj z nočnim vzgojiteljem odšli na Stari grad nad Smlednikom, kjer smo v daljavi opazovali nočne luči.

Načrte pa nam je spet prekrižal Covid, saj je več kot polovica skupine zadnji teden pred valeto odšla v izolacijo. Na srečo smo se od devetošolk lahko primerno poslovili na podelitvi spričeval. Pred tem smo se poučili o ličenju in ustreznem odstranjevanju ličil. Ko so devetošolke zapustile našo skupino, smo, kljub temu da smo jih pogrešali, nadaljevali z dejavnostmi in delom v skupini. Igrali smo se socialne igre, se pogovarjali o zaključevanju šolskega leta in odšli na zaključni izlet v Atlantis. To pa ni bil edini izlet, saj sta v maju dve najuspešnejši dekleti odšli na nagradni izlet, vožnja z gokarti.

Ob koncu leta z veseljem pogledamo nazaj in pozabimo vse tegobe in težave ter se spomnimo lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Upamo, da bo tudi prihodnje leto vsaj tako uspešno, kot je bilo to! J

»Všeč mi je bilo, ko smo se konec leta bolj razumele in se več družile. Zraven tega pa pride tudi prerekanje, kar pa mi ni najbolj všeč. Uživala sem na izletu v Atlantis, ko smo šli na pico in palačinke.«

»Šli smo v živalski vrt, na morje, na grad, v Atlantis, na izlet s kolesi v Dragočajno in imeli rojstnodnevne zabave. Veliko nas je tudi dobilo korono.«

»V zadnjih dveh mesecih je bilo v skupini zelo burno, saj smo dekleta s polno paro zagrabila za šolsko delo in uspelo nam je uspešno opraviti šolo. V skupini smo uredile naš atrij: s ‘štrajfiksom’ smo očistile zidove, prebelile stebre in naredile klopco iz palet. Imele smo zelo lep končni izlet, ko smo odšle v Preddvor na večerjo. Odšle smo tudi v Atlantis, kjer smo učiteljici našle reševalca. Naše devetošolke so nas petnajstega zapustile in vsi jih zelo pogrešamo. Zadnji teden imamo generalno čiščenje skupine in sob, da bomo skupino pustili v najlepšem redu za naslednje leto. Vsa dekleta pa zdaj samo še odštevamo dni in komaj čakamo počitnice.«

Čeprav radi kuhamo in še raje jemo, je bil na žalost letošnji kuharski krožek na sporedu le enkrat mesečno. Takrat pa smo z veseljem izkoristili čas in pripravili okusne jedi. Nekaj sladkih, kot so browniji, rogljički, rulada, muffini, flancati; nekaj slanih, kot so mesni burek, sirnica, bučna juha in jedi za poletni čas. Pripravljene jedi smo z veseljem razdelili med druge, ki so nas v večini primerov zelo pohvalili. Poleg kuhanja smo utrjevali tudi veščine branja (napisani recepti), matematike (preračunavanje količin, merjenje), pozornosti (video recepti) in sodelovanja. Vse naučeno nam bo v življenju prišlo še kako prav, če ne želimo ostati lačni.

Ljudje smo po naravi družabna bitja, mladi (in mladi po srcu) pa se radi igramo. Zakaj torej ne bi združili obojega in se igrali družabne igre. Tako smo se dobili vsak torek in se igrali. Pri tem nas je vodil moto: »Tukaj smo, da se zabavamo, to pa je možno le, če smo drug do drugega spoštljivi in upoštevamo pravila.« S tem smo ohranjali dobre odnose, tudi ko nam je sreča obrnila hrbet. Spoznali smo veliko različnih iger s kartami (Remi, Bridge itd.), iger na prostem (Slepe miši, Zemljo krast itd.), kratkih iger (4 v vrsto, vislice, Dobble itd.) ter namiznih iger (Alias, Bang, Vseved itd.). Skozi igre smo se učili strpnosti, glajenja sporov, prenesti poraz in primerno proslaviti zmago. Včasih smo sodelovali kot ekipa, spet drugič smo igrali en proti drugemu. Vsekakor pa smo dobili nove ideje, kako kvalitetno preživeti prosti čas.

Kmalu po počitnicah smo se razveselili pustnega torka, kjer smo skupaj z ostalimi maškarami pomagali odganjati zimo in klicali pomlad. Naše želje so bile uslišane, saj so nas kmalu pogreli prvi spomladanski sončni žarki. Tople dni smo večinoma izkoristili za preživljanje prostega časa na svežem zraku. Skoraj vsak dan smo odšli na igrišče ali na sprehod po bližnji okolici. Odšli smo tudi na nekaj izletov v širšo okolico. S kolesi smo se odpeljali do trbojskega jezera, kjer smo si privoščili malico in sladoled. Na žalost je bila voda še premrzla za kopanje, zato smo zgolj namočili noge in si predstavljali, da je že poletje. Skupaj smo se odpravili tudi na pohod na Rašico, kjer smo se zabavali na igralih. Najuspešnejši učenki preteklih mesecev sta se udeležili vožnje z gokarti. Kadar nam jo je zagodlo vreme, smo v telovadnici igrali odbojko, pekli slaščice in druge dobrote, ustvarjali ali se igrali različne družabne igre. Pripravili smo tudi žar zabavo za rojstni dan.

Vsekakor se je s prihodom lepšega vremena izboljšalo tudi splošno počutje, česar smo se zelo razveselili. Pridružila so se nam 3 nova dekleta, ki so okrepila dosedanjo zasedbo. Čeprav je bilo vzdušje veliko boljše kot med zimskimi meseci, je neizogibno, da pri tako velikem številu deklet ne bi prišlo do konfliktov. Veliko časa smo posvetili medsebojnim odnosom, se pogovarjali in se spoznavali s pomočjo socialnih iger. Kot dekliška skupina se spodobi, da smo obeležili praznik dan žena. Ob tej priložnosti nam je ena od deklet predstavila dve knjigi, ki opisujeta zgodbe različnih žensk v svetu, ki so s svojimi dejanji prispevale k boljšemu jutri. Tudi sami smo razmišljali o prihodnosti, predvsem o nadaljnjem šolanju, saj bo konec šolskega leta en, dva, tri tukaj.  

Učenci in učenke so neprestano pod budnim očesom strokovnih delavcev. Po zimskih počitnicah smo tako izbrali 6 najboljših, najbolj pridnih in najmanj vedenjsko odstopajočih učencev in jih nagradili. Odpeljali smo jih v Škocjanske jame, kjer smo si z zanimanjem ogledali kapnike in poslušali o zgodovini in pomenu jam. Učenci so bili navdušeni, večina jih je bila v jami prvič. Mi pa upamo, da bomo na take izlete lahko peljali čimveč učencev. Hkrati bi radi z izleti navdušili vse učence in jim pokazali in dokazali, da je zanje bolje, da se potrudijo in napredujejo. S takimi izleti si širijo obzorja in si za eno dopoldne odpočijejo od šolskega dela.

Prvi šolski dan smo začeli z urejanjem atrija in piknikom dobrodošlice. Ob prijetnem kramljanju je dišalo tudi po žaru. Lepe, tople in sončne dneve smo v popoldanskem času izkoristili za kopanje v Savi. Odpravili smo se tudi na morje, kjer smo spoznali osnove potapljanja na vdih.

Ob rojstnodnevnih praznovanjih se radi skupaj poveselimo za obloženo mizo. Pravila in hišni red smo spoznavali in utrjevali ob pisanju plakata, katerega smo predstavili staršem na roditeljskem sestanku.

Lotili smo se tudi kuhanja in organizirali tekmovanje v Masterchefu 2. skupine. Prva jed je bila priprava palačink, ki se je je zelo pogumno lotil Aljaž. Vsi fantje v skupini so pripravili jedi, ki smo jih na koncu tudi ocenili. V zelo izenačenem boju je v tej kategoriji zmagal Kolja z minimalno prednostjo.

Radi tudi gobarimo in iščemo zanimive gobe v bližnjih gozdovih. Vedno naberemo nekaj primerkov, ki jih potem v atriju ločimo, razstavimo, poimenujemo in določimo primernost za uživanje. Našli smo kar veliko marel, ki smo jih panirali ali spekli. Ob tem smo v jesenskem času nabrali tudi sladki kostanj ter imeli kostanjev piknik.

Novoletni čas je popestrila lepa dekoracija snežakov in okraskov, ki smo jih izdelali in razstavili po skupini. Potrudili smo se pri pripravi slavnostne večerje. Okusno sladico nam je pomagala narediti ga. Melita in nastala je zelo okusna torta.

Izkazali smo se tudi pri opravljanju šolskih obveznosti in prejeli nagrade za uspešno delo. Aljaž je bil večkrat učenec meseca, enkrat pa je uspelo naslov pridobiti Jasminu. Najbolj smo se razveselili čokolad, ki smo jih prejeli za uspešno prehojene poti v Vrbo in Lož.

Ob četrtkih smo se podali na kakšen daljši sprehod. Obiskali smo Bled in prehodili pot okoli jezera. Večkrat smo osvojili tudi vrh Smledniškega gradu, kamor se radi vračamo.

Na vseh naštetih aktivnostih in dogodkih smo krepili medsebojne vezi in postajamo vedno bolj uigrana ekipa.

Zima je lahko eden od najbolj čarobnih letnih časov, zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe, hladnih dni in bolezni, pa se hitro lahko sprevrže v težje obdobje leta. Tudi pri nas ni nič drugače. Čeprav smo se s pomočjo telovadbe in sprehodov močno borili, da bi premagali slabo počutje in ostali zdravi, nam na žalost ni uspelo. Večino zimskih mesecev smo en za drugim podlegli različnim sezonskim in (zdaj že) večletnim virusom. Tako smo veliko časa namenili ukrepom za preprečevanje širjenja okužb in skrbi za zdravje.

Ta dva meseca sta bila tudi polna sprememb v skupini. Dogajale so se menjave znotraj vzgojiteljskega kabineta, menjave sob, dobili smo tudi dve novi članici skupine. Vse te spremembe so prinesle pestro skupinsko dinamiko in spremembe v odnosih. Nekatera dekleta so lažje sprejela novo stanje, spet druga pred svojimi težavami raje zbežijo. Vse to je del učenja in glede na to, da so spremembe edina stalnica v življenju, je tudi to del življenja, ki se ga skupaj učimo konstruktivno sprejemati.

Čeprav nas je občasno turobno vreme uspelo spraviti v slabo voljo, smo doživeli veliko lepih trenutkov. Praznovali smo dva rojstna dneva, učili smo se bontona v javnem prometu in shiatsu masaže, zakuril ogenj in vanj metali lepe želje, si v kinu ogledali film, se pogovarjali o poklicih in se udeležili informativnih dni. V teh časih se veliko sprašujemo o prihodnosti in kam nas bo pot vodila naslednje leto. Pri tem so pomemben dejavnik tudi ocene. Z nekaterimi smo zadovoljni, pri drugih pa si želimo, da jih čim prej izboljšamo.

Čeprav je bil začetek koledarskega leta malo slabši, vemo, da se bo s prihodom sončnih in toplih dni izboljšalo tudi razpoloženje v skupini. Slab začetek, dober konec.

Vtisi deklet:

»Zanimiva mi je drama, ki se dogaja pri puncah – nikoli ni dolgčas. Všeč mi je, da učitelji v šoli veliko pomagajo.«

»Hvaležna sem za pomoč učiteljev. Dobro se razumem s skoraj vsemi vrstniki. Všeč mi je, da stalno nekaj počnemo (npr. pogovori, igre itd.).«

»Rada hodim na izlete. Dobro je, da nas je manj v razredu, saj nam tako učitelji lahko bolj pomagajo.«

»V skupini se, razen ob občasnih kriznih dogodkih, dobro razumemo in se znamo med sabo dogovarjati. Zapomnila sem si izlet z avtobusom v Ljubljano, kjer smo spoznali kako potovati z avtobusom in kako se znajti, če zamudiš avtobus.«

»Všeč mi je, da smo skupaj praznovali moj rojstni dan. Pogrešala sem dekleta, ki so bila bolniško odsotna iz skupine.«

Šolsko leto smo začeli v manjšem številu. Sprva so bili v premoči vzgojitelji 3:2, v tem času pa sta se nam pridružili še dve dekleti. Tako zdaj dekleta vodimo vzgojitelje s 4:3, pričakujemo pa še nove okrepitve.

Jesenski čas smo izkoristili za medsebojno spoznavanje, usvajanje hišnega in šolskega reda ter grajenje odnosov. V šoli smo že začeli pridobivati ocene. Lahko se pohvalimo, da je začetek odličen, saj imamo same pozitivne ocene. V skupini smo veliko časa preživeli na prostem, ob igranju košarke, šli smo na izlet s kolesom in na sladoled, večerjali smo ob ognju ali zgolj sprehodu v okolici zavoda. Odšli smo tudi na daljši sprehod okrog Blejskega jezera in poskusili slastno grmado. V skupini smo brali knjige, naredili grozdni sok, pekli pico, se pogovarjali o zdravi prehrani in izvedli socialne igre. Udeležimo se tudi veliko interesnih dejavnosti, pri katerih razvijamo svoja močna področja.

Ker smo še v obdobju spoznavanja in prilagajanja, je v tem času prišlo tudi do konfliktov, stisk in domotožja. Vse skupaj vzamemo kot situacijo, iz katere se vsi lahko veliko naučimo, zrastemo in skupaj gradimo boljši jutri.

Prve letošnje počitnice so prišle hitro, vendar se jih zato nič manj ne veselimo 😊

»V zavodu je boljše, kot sem pričakovala, hitro sem se prilagodila na sistem. Všeč mi je, kako so vsi sprejemajoči do mene. Zelo lepo so me sprejeli kot eno izmed njih. Všeč mi je bil športni dan, ki ni bil tako dolgočasen kot v prejšnji šoli in izlet na Bled.«

»Všeč mi je bilo, ko smo odšli na Bled. Rada hodim na krožke in na lesne delavnice v Barko. Na splošno se v zavodu počutim v redu, je pa zelo drugače od lanskega leta, saj sem letos že rahlo naveličana, ker se ne dogaja nič novega.«

Tudi v 3. skupini smo že dodobra stopili v novo šolsko leto. Letos se je stari klapi štirih fantov pridružil še novinec Leon, ki smo ga sprejeli z odprtimi rokami. Pa tudi zasedba vzgojiteljev je okrepljena!

Že na začetku smo zavihali rokave kar se tiče šolskih obveznosti in si čim bolj popestrili dneve. Poleg urjenja možgančkov in skoraj osvojenih vzdevkov knjižni molji (fantje vestno berejo domače branje) se poslužujemo zunanjih aktivnosti. Saj veste, fizična aktivnost in urjenje intelekta je formula za uspeh!

Tako smo kolesarili, igrali košarko, nogomet, udeležili so se različnih interesnih dejavnosti kot so hokej, igre z žogo pa tudi družabne igre so igrali! Fantje skrivajo v sebi tudi umetniški duh. Udeležili so se ustvarjalnega krožka, Tian in Alex pa sta bila na likovni koloniji. Kaj sta ustvarila, si lahko pogledate na slikah.

Nenazadnje si radi popestrimo tudi večere. V atriju smo zakurili ogenj in pekli hrenovke, koruzo in penice. To so trenutki kot nalašč za povezovanje skupine in spontane pogovore. Če je že začetek šolskega leta tako pester, kaj vse nas še čaka!

Ribiška tekma četrte skupine.

Ker velik del članov četrte skupine navdušeno lovi ribe, smo se skupaj podali na tekmo na Hraški bajer. Vsi smo uživali, fantje pa so dogodek opisali takole:

RIBIČIJA JE TERAPIJA

Odločili smo se, da gremo v sredo na ribičijo. Pripravili smo stvari. Po šoli sva šla v kuhinjo in z g. Dušanom nadrobila kruh in ga namočila z vodo. Ko sva namočila kruh, smo skupaj z Nikom in g. Dušanom pripravili žgance. Najprej jih je g. Dušan skuhal, nato smo jih dali hladiti na alufolijo. Potem smo naredili kepe. Pripravili smo še palice in trnke. Počasi smo se odpravili do bajerja. Tam smo razpakirali palice in vabe in krmili ribe. Nato smo začeli loviti. (zapisal Sabin)

Hitro se je začela tekma. Prvo ribo je ujel Maj. Jaz in Sabin sva ujela vsak šest rib, Maj pet, učitelj Dušan pa enajst. Tekma je hitro minila, a je bilo zabavno. Na koncu je bil rezultat 16 proti 12 za ekipo Zmagovalca. Jaz in Sabin (ekipa Nepremagljivi) sva lovila počasi, a pozorno, ekipa Zmagovalci pa hitro. Maj se je učil loviti ribe. Vsi smo lovili na plovec in na trnek. Imeli smo kruh, koruzo in žgance za vabo. Na začetku smo ribe krmili z žganci. Tam, kjer smo krmili, so bili mehurčki. Ko sem tja vrgel kruh na trnku, sem ujel majhnega krapa, težkega okoli 1 kg. Največjo ribo sem ujel jaz in tehtala je 2 kg. To je bil največji zrcalni krap, ki sem ga ujel. (zapisal Nik)

Vmes smo zamenjali strani in na drugi strani sva z Nikom več ujela. Tekma se je končala. Maj in g. Dušan sta zmagala. (Sabin)

Vse je bilo tiho, mirno in lepo. Videli smo zelo zelo velike ribe skakati iz vode. Ta dan je bil zelo lep in ne pozabite RIBIČIJA JE TERAPIJA. (Nik)

Imeni, ki sta si jih ekipi izbrali; Nepremagljiva in Zmagovalca, sta zvečer botrovali filozofskemu vprašanju, kdo je boljši, Nepremagljivi ali Zmagovalci. Maj nam je z veseljem zadevo razložil na svoj način:

Zmagovalci : Nepremagljivi           

Torej, če si zastavimo vprašanje, kakšna je razlika med pojmoma zmagovalec in nepremagljiv, kdo je pravzaprav boljši, lahko vidimo to, da nepremagljivi lahko tudi izgubijo, kot recimo Nemški vojskovodja Adolf Hitler, ki je nekaj časa pred koncem druge svetovne vojne bil nepremagljiv, toda 30. aprila 1945, je vseeno izgubil. To pomeni, da ljudje, ki so bili nepremagljivi, lahko tudi izgubijo, toda zmagovalci, ki ne izgubijo, so zmeraj zmagovalci. Torej, če pogledamo pojem zmagovalec malo bližje in ne uporabimo nihilističnega vidika, preden odgovorim na to, bom opisal odgovor na nihilističen način. Torej, če pogledamo iz trenutnega nihilističnega vidnega kota, je to tako, da ni razlike med tema dvema pojmoma, kajti nihilizem pomeni, da je vse slabo in da ni resnice, zmaga je lahko dobra in zelo slaba stvar. Če navedem primer slavnega pevca Beatlesov Johna Lennona, ki mu je slava prinesla veliko oboževalcev, ampak ga je slava tudi pripeljala v smrt, ko ga je oboževalec 8. decembra 1980 ustrelil. Torej zmaga kot vsaka stvar ima svoje pluse in minuse, ampak tudi vsak minus ima svoj plus in vsak plus ima svoj minus. Razlika med tema 2 pojmoma je taka, da nepremagljivi lahko kdaj izgubijo (kot v navedenem primeru), ampak zmagovalec bo vedno zmagovalec, dokler ne uporabi vse moči v luči pozornosti. Kajti pozornost je kot droga, na začetku je občutek dober, po nekaj časa ti bolj in bolj potrebuješ pozornost, dokler ta pozornost ne uniči stvari, kot so prijateljstvo, razmerja in vidik nad samim seboj. Kajti zatem, ko dolgo časa dobivaš veliko količino pozornosti, bo tako da boš imel občutek, da si nad drugimi osebami. Kot zmagovalci morajo biti isti na osebnosti ravni tako, da nimajo prevelikega ega zaradi pozornosti, ker potem kot bakla izgorijo, ampak so še vedno zmagovalci. Nepremagljivi, ko enkrat izgubijo, niso več nepremagljivi, ko pa zmagovalci izgubijo, pa lahko izgubijo, ampak, bodo v očeh drugih še vedno zmagovalci. (dr. M. »Žižek«)