Vsi prispevki, ki jih je objavil/a viz

20. TRADICIONALNI POHOD V VRBO

Prvega decembra smo se peš odpravili iz Smlednika v Vrbo in tako združili športni in kulturni dan. Prvič je pohod organiziral leta 1999 Jože Rozman, ki je prehodil skupno že 860 km poti iz Smlednika do Vrbe. Iz Smlednika smo odšli ob 5.00. Z nami so šli na pot tudi dijaki Stanovanjske skupine Ježek, nekaj otrok z vzgojitelji iz Vzgojnega zavoda Kranj, nekaj učencev iz OŠ Žirovnica in predstavniki Občine Žirovnica. V Kranju se nam je med drugimi pridružil tudi direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, g. Matjaž Koman.

V Prešernovem mestu smo si ogledali spomenik Francetu Prešernu in se ustavili v Pavšlarjevi hiši, kjer nas je Mestna občina Kranj pogostila z malico in toplim čajem. Ogledali smo si hišo, v kateri je naš največji pesnik preživel zadnja leta svojega življenja. Na njegov grob smo položili cvetje in se pogumno odpravili naprej proti cilju. Na poti, ki je potekala brez večjih težav, smo oskrbeli nekaj žuljev, v trenutkih slabosti podprli in bodrili pohodnike in vztrajno hodili proti cilju. Na Črnivcu smo imeli malce daljši postanek, pojedli smo kosilo in se podali na zadnji del poti.

V Prešernovo domačo vas smo prispeli okoli 17.00, ko se je že začelo mračiti. V hiši, za pečjo nas je pričakal Aleksander Mežek, ki je letos dopolnil 70 let. Prijazno in duhovito nam je odgovoril na zastavljena vprašanja in nam zapel ter zaigral nekaj svojih pesmi. Dvajsete obletnice pa ni slavil samo naš pohod, ampak tudi Občina Žirovnica.

Vsem udeležencem pohoda čestitamo, skupaj z Jožetom Rozmanom pa se veselimo že naslednjih pohodov v Vrbo, ker nam je namignil, da ima željo doseči štirimestno število prehojenih kilometrov.

prof. Špelca Bradeško

 

JADRAMO V PRISTAN

 

Ob začetku počitnic smo odšli na 5-dnevni doživljajsko pedagoški projekt Jadramo v pristan. Odpravili smo se v zgodnjih jutranjih urah do Biograda na Moru, kjer smo v pristanišču spoznali skiperja Gregorja in naš začasni dom – jadrnico Moneta. Že pred izplutjem smo se izkazali za perspektivno posadko, saj smo si hitro razdelili delo in prtljago preložili v podpalubo. Gregor nam je razložil varnostne protokole in nas seznanil z obvezno opremo jadrnice ter prostori hranjenja le te. Na sestanku posadke smo si razdelili vloge in naloge na jadrnici ter pregledali načrt poti. Sproti smo izpolnjevali navtični dnevnik, v katerega smo zapisovali etape po dnevih in ob koncu dneva evalvirali preživeti dan. Pot nas je vodila do Kornatov, Dugega otoka, Žuta in nazaj v pristanišče. V neverjetnih barvah vode in v toplih sončnih žarkih smo plavali, snorkljali, nabirali školjke, skakali, se sončili in uživali. Ogledali smo si svetilnik, vasico Sali, klife, sončni zahod in Slano jezero. Pri jadranju smo se učili odpreti jadra, pomen smeri in moči vetra, spremljati globino morja in pomorske vozle. Preizkusili smo krmiliti jadrnico. Ob zaključku fantastične izkušnje pa so nas animirali tudi delfini, kar je bilo posebno doživetje za vso posadko.

JUNIJ ŠPORTNE SKUPINE

Zadnji mesec pouka smo poleg pridobivanja zaključnih ocen v šoli in skrbi za skupinske prostore tudi precej vandrali in izkoristili sončne dni. Preizkusili smo se v inline hokeju in se tudi spopadli v tekmi. Na tenisu smo se učili pravilnih udarcev forehand-a in backhand-a. Obiskali smo Velenjsko jezero, kjer smo uživali v vodnih radostih: supanje, plavanje, snorkljanje. Na tridnevno doživljajsko pedagoškem projektu KajakŠola smo spoznavali naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti doline Soče. V šoli kajaka smo uživali v vožnji po reki Soči in se seveda soočili z izzivi brzic, ki smo jih uspešno prebrodili. Priprav na počitnice nismo potrebovali, zato nasvidenje septembra.

 

MAJ ŠPORTNE SKUPINE

Počitnice v domačem okolju smo preživeli praznično in vremenu primerno. Ob povratku smo zagrabili za šolsko delo. Filip je v obliki piknika praznoval rojstni dan in nas pogostil z okusno večerjo. Prosti čas smo preživljali na igrišču pri igranju nogometa. Navezovali smo stike z vrstniki v okolici Smlednika, saj so se nam pridružili pri nogometu in košarki. Učili smo se osnovnih tehnik igranja golfa ter pravil igre. Oblekli in obuli smo se v hokejsko opremo ter se preizkusili v tekmi hokeja na rolerjih. Kmalu se je maj poslovil in že smo se veselili zadnjega meseca pouka.

 

APRIL ŠPORTNE SKUPINE

Muhast april nam ni povzročal nikakršnih težav pri športnih aktivnostih, saj smo maksimalno zaužili tople sončne žarke, ki so nakazovali prihajajoče prvomajske počitnice. Ob deževnih dnevih smo izkoristili telovadnico, kjer smo skakali po trampolinu in se preizkušali v obratih, saltah ter premetih. Učitelj Miha nas je naučil osnovne tehnike držanja hokejske palice, podaje žogice, ustavljanja žogice ter udarca žogice na gol. Ko smo se ogreli, smo se razdelili v dve ekipi in odigrali napeto tekmo dvoranskega hokeja. Kondicijo smo ob lepih dneh nabirali na pohodu na Mrzlico nad Hrastnikom. Na vrhu smo si ogledali Savinjsko dolino, Kamniško-Savinjske Alpe in sosednje hribe. Na pohodu na Slivnico smo občudovali presihajoče Cerkniško jezero in še vedno zasneženi Snežnik. Študentki sta nam popestrili prihod na vrh z inovativno igrico. Pred nastopom počitnic pa smo odšli na tri-dnevno doživljajsko pedagoški projekt Pohajkovanje po Bohinju, kjer smo se soočili z zanimivimi izzivi. Ogledali smo si Hudičev most, Slonovo glavo, korita Mostnice, slap Mostnik in dolino Voje. S kolesi smo odšli na ogled znamenitosti Bohinja, s kajaki smo preizkusili vožnjo po Bohinjskem jezeru ter plezali po naravni steni Pod skalco. Uspešno smo dosegli Dom na Komni, kjer nas je presenetil sneg. Za zaključek pa smo na 8m višine v adrenalinskem parku premagovali različne ovire ter se zagugali na orjaški gugalnici. S sodelovalnimi igrami sta nam večere popestrili študentki Anja in Petra. Polni novih vtisov smo se težko poslovili in odšli na zaslužene počitnice.

 

NAŠA LJUBEZEN DO ROČNE SPRETNOSTI SE OBLIKUJE V UMETNOSTNI IZRAZ

“Vezenje kot tradicija in izziv” je naslov našega vsakotedenskega ročnega dela.

 Vezenje je okraševanje oblačil in drugih izdelkov s šivanko in nitjo. To je rokodelska dejavnost, s katero so si zlasti v preteklosti dekleta in žene v dolgih zimskih večerih krajšale čas. Vezenine so bile dokaz njihovih ročnih spretnosti, vztrajnosti, natančnosti in ustvarjalnosti. Znanje vezenja se je prenašalo iz roda v rod. Vezenine so spremljevalke številnih šeg in navad, so del tradicije in kulturne dediščine vsakega naroda, torej tudi Slovencev. Vezenje s šivanko in nitjo je bilo nekoč značilno žensko domače ročno delo. Z vezeninami so okraševali številne izdelke iz tkanin, od izdelkov za osebno rabo do opreme stanovanjskih prostorov. Vezenine so spremljale in so imele svoj pomen v šegah in navadah ljudi. Glede na osnovno gradivo in glede na uporabnost so se razvili različni načini vezenja. Izdelovanje vezenin je bilo značilno tako za kmečko kot mestno prebivalstvo.

Vezenja se učimo v letošnjem šolskem letu, pri izbirnem predmetu VEZENJE IN OSNOVE. Do takrat smo menili, da je vezenje zelo zahtevno, dolgočasno in dolgotrajno ročno delo. Ko pa smo sami vzeli v roke šivanko in nit ter začeli vesti, smo ugotovili, da je vezenje zanimivo in niti ni tako težko. Potrebni so seveda natančnost, vztrajnost in potrpljenje. Ampak vse to je poplačano ob zadovoljstvu in veselju, ko ustvariš nekaj lepega, čisto svojega. Naš prvi izdelek je bil čisto majhen papirnati križni vbod, kasneje srca s preprostimi tehnikami vezenja in zdaj smo začeli, s preprostim vzorcem, vesti gobelinsko tehniko “PETIT POINT”. Izdelki, ki so nastajali in še nastajajo, so vedno bolj zahtevni, pa tudi lepše izvezeni. Pri vezenju hitro napredujemo in ob pogovoru ter glasbi vedno bolj uživamo in se bližamo natečaju mavričnih, psihokoloričnih izdelkov.

Naše razstavljene izdelke si lahko ogledate po šolskih hodnikih. Lepo vabljeni.

KAJ DOGAJA V 2. SKUPINI?

Po počitnicah, ki so kot vsako leto prehitro minile, smo septembra zakorakali v novo šolsko leto. Od lanskih članov druge skupine smo ostali Herman, Pavel in Renato, pridružila pa sta se nam še Maks in Domenic z vzgojiteljema Urško in Luko. Nekaj časa smo rabili, da smo se spoznali in navadili eden drugega, ko sta se nam pridružila dva nova člana Benjamin in Žan. Prvi mesec je tako minil v spoznavanju vseh članov skupine in navajanju na šolsko delo. Prosti čas smo si krajšali z aktivnostmi v naravi in raznimi drugimi dogodivščinami. Med drugim smo si sami pripravili večerjo, poskrbeli smo za poškodovanega čmrlja, za obisk staršev smo spekli slastne kekse, večere smo si popestrili s pečenjem kokic, najbolj pa nam je bil všeč obisk Strelskega društva Škofja Loka, kjer smo se sami preizkusili v streljanju z zračno puško. September je minil kot bi mignil, ko smo že zakorakali v oktober. V prostem času smo se preizkusili v umetnosti izrezovanja buč in peki kostanja ter se vztrajno udeleževali vseh mogočih interesnih dejavnosti, da najdemo tiste “taprave”, ki so nam pisane na kožo. Vmes smo nekateri malce pozabili na šolske obveznosti in na domače naloge, na kar sta nas vztrajno opozarjala vzgojitelja. Domenicu smo ob njegovem rojstnem dnevu pripravili praznovanje z dobrotami iz žara. Mesec oktober je mesec požarne varnosti in tako so bili prostori naše skupine »glavni« pri gasilski vaji, kjer so nas zavzeti gasilci reševali iz stavbe in nam pokazali, kako pravilno ravnamo ob požaru. Ker nam je septembra vreme nagajalo, smo pred počitnicami šli na zaslužen skupinski izlet na Bled, kjer smo občudovali lepote Blejskega jezera tudi iz gradu, privoščili pa smo si najboljši sladoled. In prve počitnice so že tu!

JESENSKO OBARVANA 4. SKUPINA

Skočili smo v mesec september in kot bi mignil smo že stekli v oktober. Dnevi so bili vsekakor naročeni za aktivnosti na prostem. Sončen oktober nam je omogočil, da smo se skorajda vsak dan lahko podili za žogo na igrišču in tako krepili naše mišice. Odšli smo peš na Šmarno goro in tako preizkusili naše noge pri vzpenjanju v hrib. Za naša kolena pa smo poskrbeli z vožnjo koles v Kranj, kjer smo si prislužili celo sladoled. Jesenski dnevi pa ne bi bili pravi, če ne bi našli tudi gobe v gozdu in ugibali o imenih le teh. Gobe sicer nismo jedli, da ne bi prišlo do nevšečnosti, a privoščili smo si okusen kostanj, ki je zadišal po celi skupini. V jesenskem mesecu oktobru smo se naučili bontona in lepega vedenja pri mizi, tako da vam lahko dobro svetujemo pri obisku morebitne elitne restavracije. No saj smo se učili tudi za šolo, kar nam je bilo sicer manj všeč, a kar se more, se more. V tednu pred počitnicami sta nas vzgojitelja odpeljala na ogled parka Brdo in Preddvorskega jezera. Mmm so bile okusne palačinke, ki so nas sicer najbolj zanimale na izletu. Oktober nam je še posebej všeč, saj ga zaključimo z jesenskimi počitnicami. Uvod v le te smo naredili z ustvarjanjem na najbolj strašno noč v letu. Buče, čarovnice in netopirji… vas je že kaj strah?

VAJA EVAKUACIJE

Gasilci iz Smlednika in Zbilj so v četrtek, 26. 10. 2017, v okviru rednega usposabljanja izvedli vajo evakuacije v VIZ Smlednik. Po končani vaji so za učence pripravili še demonstracijo gašenja.
Vsi smo preživeli, več naj govorijo fotografije.

2. NARAVOSLOVNI DAN ZA 8. RAZRED »OBISK MUZEJA ILUZIJ IN RASTLINJAKA V TIVOLIJU«

24. 10. 2017 smo se osmošolci odpravili proti Ljubljani. Naravoslovni dan smo začeli v Tivoliju, se sprehodili mimo Moderne in Narodne galerije, Prirodoslovnega muzeja, Parlamenta do Kongresnega trga. Ob dogovorjeni uri smo vstopili v Muzej iluzij. V ospredje smo postavili svoje čute in bili navdušeni. Z besedami je izkušnjo težko opisati, zato vam v foto galeriji prikazujemo nekaj tega kar smo doživeli. Po ogledu smo si privoščili malico na Kongresnem trgu, nato pa smo se odpravili proti Tivoliju, se sprehodili po sprehajališču, si ogledali razstavo, nato pa pot nadaljevali do čolnarne in rastlinjaka.

Vodja naravoslovnega dne je bila učiteljica Mirjana Pavlin.