Tudi v letošnjem šolskem letu smo nadaljevali s kuharskim krožkom, saj je veliko fantov in deklet, ki jih priprava hrane veseli. Začeli smo pri osnovah – vedenje in varnost v kuhinji, higienska pravila, kako ravnati s hrano itd. Za prvič smo pripravili okusne pica polžke iz listnatega testa. Dodali smo še nekaj sladkega in spekli še brownije. Ko smo ugotovili, da nam gredo preproste stvari dobro od rok, smo poskusili pripraviti bolj zahtevne jedi – mehiške tortilje s smetanovo in avokado pomako, kanelone s sirom in šunko, jabolčni in višnjev zavitek ter pico. Pred novoletnimi počitnicami smo spekli tudi praznične piškote, ki smo jih razdelili po skupinah. Na žalost je naše učenje priprave novih jedi prekinila epidemija in smo iz zdravstvenih razlogov prekinili kuharski krožek. Kar nekaj nas je pridobljeno znanje uporabilo tudi doma in s pripravljenimi jedmi razveselilo svoje bližnje. Upamo, da se bomo drugo leto naučili priprave še več novih in okusnih jedi!

Kuharji in mentorica Tjaša

Počasi zaključujemo prvi del pomladi, ki pa je bil letos drugačen, kot smo ga bili navajeni. Prva dva tedna v marcu smo še preživeli v skupini, nato pa so nas presenetili ukrepi varovanja zdravja in smo odšli domov v izolacijo. Kljub temu smo že v prvih dveh tednih v marcu uspeli doživeti kar nekaj stvari.

Verjetno je bil najbolj vznemirljiv dogodek, ko je Tobija s tekmovanja v smučanju prinesel medaljo! Med konkurenco fantov je zasedel 2. mesto. Čestitamo! Zabaven je bil tudi nagradni izlet za Timija in Maja, ki sta se v preteklih dveh mesecih najbolj izkazala. Skupaj z vzgojiteljem so odšli v kino in si ogledali film Ježek Sonic. Ker sta bila marca dva posebna dneva, eden namenjen ženskam (dan žena) in eden namenjen moškim (40 mučenikov), smo se veliko pogovarjali tudi o tem.

Kot že omenjeno, so nas drugi teden marca presenetili ukrepi o izolaciji. Hitro smo spakirali vse stvari, uredili skupino, sobe ter se za nedoločen čas poslovili od ostalih članov skupine. Nekateri so se veselili prostih dni doma, spet drugi smo bili bolj v skrbeh. Prvi teden bivanja doma si je večina vzela prosto in čas namenila družini. Po pošti so prišla tudi navodila za šolsko delo. Na tej točki bi se radi zahvalili tudi staršem, ki so zavihali rokave in se postavili v vlogo učiteljev. Hvala vam! Tudi učitelji niso počivali, trudili so se snov predstaviti na čim bolj zanimiv način, pomagati z video klici in preko e-poštnih sporočil. Tudi vam hvala! S skupnimi močmi se nam je uspelo dokaj uspešno prebiti skozi šolanje na domu. Svoj del domačega dela pa sta dodala tudi vzgojitelja in vsak teden pripravila nekaj nalog za preganjanje dolgčasa. Tako smo izdelovali spomladansko-velikonočno dekoracijo (origami zajčke), se pogovarjali o varni uporabi interneta, naredili #ostanidoma, anketirali starše, pokazali kje najraje preživljamo proste dni itd. Nismo pozabili niti na materinski dan. Veliko pa se nas je lotilo tudi drugih stvari, kot so peka piškotov, igranje kitare, igranje računalniških igric, poslušanje glasbe, peka na žaru, sestavljanje traktorskih priključkov, ustvarjanje z lesom in še in še. Zelo smo veseli, da so končno tukaj prvomajske počitnice, da se res spočijemo. Maja pa se, čeprav z maskami na obrazih, z večino spet vidimo nazaj v skupini.

4. skupina

V teh štirih mesecih se je na našem vrtu zgodilo kar nekaj stvari. November je bil žal deževen, zato nismo mogli nič delati, smo pa to nadoknadili v naslednjih treh mesecih.

V decembru so bili pogoji za delo odlični. Prijazen sovaščan nam je podaril kompostno zemljo, pripeljali pa so nam tudi kamion vrtne zemlje. Vse to nam je pomagalo ustvariti boljše pogoje za rast. Na vrsto so prišla sadna drevesa. Naši učenci so pridno sodelovali pri sajenju jablan, hrušk, češenj in sliv. Ker so bili vsi izmučeni, smo s tem končali delo za tisti dan, a ne za dolgo. Kmalu je napočila druga vrtičkarska akcija. Takrat smo posadili še kivi in grozdje.

Kratek opis postopka sajenja: v luknjo smo dali malo zemlje, na vrhu kompost, sadiko smo dali v zaščitno košaro, da voluharji ne bi pohrustali korenin, nazadnje pa smo sadike zasuli z zemljo, da bodo spomladi lepo ozelenele.

Povezali smo se tudi z občino Medvode in KS Smlednik, ki sta nam prijazno pomagali in našli gozd v naši bližini, kamor smo odšli po les. Načrtujemo izdelavo visoke grede iz naravnega lesa. Pred težko pričakovanimi počitnicami so se vzgojiteljica Irena, vzgojitelj Matej, hišnik Bor in nekaj otrok, odpravili v gozd. Vzgojitelj Matej in hišnik sta sekala suho drevje, fantje pa so pomagali naložiti prikolico.

Fantje so to delovno akcijo opisali takole:

»Šli smo v gozd, vzgojitelj Matej in hišnik sta podirala drevesa z motorko in jih razžagala. Mi smo jih naložili na prikolico. Imel sem se odlično.«

Timotej

»V gozdu so učitelji podirali in žagali drevesa, mi pa smo jih nalagali na prikolico. Vzgojiteljica Irena je nato peljala traktor v zavod, kjer smo zložili les še z prikolice. Bilo je fajn.«

Žiga

»Šli smo v gozd pomagat vzgojiteljici Ireni za šolski vrt. Ob delu smo se sprostili in močno nagarali, tako da smo prišli nazaj brez energije. Bilo je lepo.«  

                                                                                               Tobija

Ta naš mali vrtiček pa res hitro raste. Komaj čakamo, da bomo lahko z vami delili končne rezultate.

  Blažka

ZAHVALA

Velika zahvala KS Smlednik in občini Medvode za pomoč pri iskanju gozda.

Zahvaljujemo se Sadjarstvu Mirosan, za nasvete pri izbiri sadik, napotke za sajenje ter za podarjene sadike.

HVALA.

V zimskih mesecih se nismo trudili in ukvarjali le s pridobivanjem ocen v šoli, ampak smo poskusili izkoristiti zimske razmere. Na pohodu na Rašico smo prvič letošnje leto doživeli okus po snegu in mrazu. Ob tem smo bili vsi navdušeni. Še posebno nad razgledom iz stolpa. S sank smo ometli pajčevino in jih preizkusili na Pokljuki, kjer smo uživali na soncu in snegu. Navijali smo na hokejski tekmi na Jesenicah in si ogledovali mojstrstvo hokejistov. Navdušili so nas za drsanje, zato smo obiskali drsališča v Domžalah, Naklem in Radovljici. V skupini smo se trudili z izdelovanjem voščilnic in novoletnih daril ter se pripravljali na novoletno prireditev za starše. Zadnji zimski mesec smo izkoristili za tridnevno doživljajsko-pedagoški projekt na Kopah, kjer smo se učili smučanja, pravil vedenja na smučišču, pomembnosti medsebojne komunikacije in medsebojnega zaupanja. Aleks, Filip, Sergej, Timotej in Žiga smo se imeli fantastično!

3. skupina

Med novoletnimi počitnicami smo se spočili in si nabrali novih moči. Takoj po počitnicah se je naši skupini pridružil nov član in imamo zdaj polno zasedene vse postelje. To je pomenilo, da smo začetek leta začeli z menjavo sob in postelj. Ker je zima letos bolj mila, smo lepo vreme izkoristili za aktivnosti na prostem. Januarja smo odšli na pohod do Smledniškega gradu in na veliko sprehodov po vasi. Vsa aktivnost na prostem na žalost ni zadoščala, da bi se izognili bacilom, ki so v bolniški staž poslali kar pol skupine! Nekaj časa smo delovali v bolj okrnjeni zasedbi, kar pa ni oviralo našega vsakdanjika. Stopili smo skupaj in pokazali, da znamo pomagati drug drugemu in opraviti tudi zadolžitve manjkajočih. Januarja se je Tobija udeležil tekmovanja v strelastiki in postal državni prvak, česar smo se vsi zelo razveselili. Za nagrado je dobil veliko sladkarij, ki jih je dobrodušno razdelil med vse člane skupine. Svojo nagrado so izkoristili tudi člani skupine z najlepšimi sobami. Skupaj z vzgojiteljem so odšli na kebab. Nagradni izlet pa sta imela tudi najbolje ocenjena člana skupine meseca novembra in decembra. Jaka in Žiga sta skupaj z vzgojiteljico odšla na bovling in pico v Kranj. Konec januarja pa je napovedoval tudi konec prvega ocenjevalnega obdobja. To je pomenilo veliko učenja in dela za šolo, da nam je uspelo popraviti tiste negativne ocene, ki so se nabrale jeseni. Nekaterim je to uspelo, drugi pa bodo ocene popravili še v drugem polletju. Ob polletju smo se usedli tudi v skupini in se pogovorili o ciljih, ki smo si jih zastavili na začetku šolskega leta, o odnosih, ki si jih želimo imeti in potegnili črto pod pol leta, ki smo ga preživeli skupaj. Pogledali smo tudi, kako želimo nadaljevati preostanek šolskega leta in kaj moramo za to storiti. Februarja smo imeli težave s televizijo, zato smo ob večerih namesto ogleda dnevnika gledali različne filme, se igrali družabne igre, brali novice in se pogovarjali o aktualnih temah. Večkrat smo odšli v telovadnico in na sprehode na prostem, na žalost pa se nam zaradi pomanjkanja snega ni uspelo kepati in sankati, niti med zimskimi počitnicami. Mesec smo zaključili s praznovanjem Žigovega rojstnega dne, kjer smo s peko čevapčičev že napovedovali pomad in poletje.

4. skupina

V četrtek, 6. 2. 2020, se je 6 učencev odpravilo na nagradni izlet v trampolin park WOOP!. Odšli smo že po malici, a ker smo imeli rezervacijo šele ob 12.00, smo se ustavili še v parku Tivoli, kjer smo šli na prijeten kratek sprehod. Ko smo prispeli v WOOP! smo dobili indikacijske zapestnice in posebne protizidrsne nogavice. Prispeli smo še nekoliko prezgodaj, zato smo vsaj pol ure gledali 3-minutni varnostni video, ki smo ga že skoraj vsi znali na pamet. Ko je ura končno odbila 12.00, smo se najprej ogreli na trampolinih, nato pa smo lahko počeli, kar smo želeli (a seveda je moralo biti v skladu s pravili). Na žalost si je eden od naših učencev poškodoval gleženj v prvih petih minutah in je moral to uro presedeti. Ostali pa smo to uro preživeli z užitkom. Skakali smo v kocke, igrali med dvema ognjema, imeli gladiatorske boje, skakali na blazine ter igrali košarko kar na trampolinu. Ne skrbite, učenčev gleženj je zaceljen in učenec že nestrpno pričakuje nov izlet.

Blažka

Naši učenci Patrik, Rok, David, Nejc in Jaka so se 14. 11. 2019 udeležili šolskega tekmovanja učencev 9. razreda osnovne šole v znanju angleškega jezika. Tekmovanje je organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati naših učencev so bili izjemni. David je dosegel 47 od možnih 50 točk oziroma 94 %, Jaka je dosegel 45 točk od možnih 50 oziroma 90 % in Nejc 44 točk od možnih 50, kar znaša 88 %. David, Nejc in Jaka so se tako uvrstili na naslednjo stopnjo oziroma na območno tekmovanje. Patrik in Rok se sicer nista uvrstila na naslednjo stopnjo, vendar tudi njuni rezultati niso bili zanemarljivi.

Knjižna predloga za območno tekmovanje je bila uspešnica »Turtles All the Way Down« pisatelja John Greena.

Iz vsake šole se območnega tekmovanja lahko udeleži do 20 % tekmovalcev z najboljšimi dosežki na šolskem tekmovanju (največ do 1400 učencev iz cele države). Območno tekmovanje je bilo 15. 1. 2020 na OŠ Vižmarje Brod. Na območnem tekmovanju so naši učenci dosegli zelo dobre rezultate (Nejc 75 %, Jaka 60 % in David 57 %) in s tem osvojili srebrna priznanja. Iskrene čestitke vsem za dosežke, na katere smo zelo ponosni.

Indira Činč, učiteljica angleščine

V torek, 24. 12. 2019, smo v zavodu organizirali novoletno prireditev. To leto jo je organizirala 2. vzgojna skupina. Predvidena voditelja sta bila tik pred prireditvijo odsotna, zato sva jo vodili z Nicole. Začeli smo z nadarjenimi učenci izbirnega predmeta glasbeni projekt. Prireditve seveda ne moremo začeti brez ravnatelja, gospoda Matjaža Hribarja, ki nam je za uvod namenil nekaj besed. Nato je za smeh poskrbel majhen tiskarski škrat, ki je nama z Nicole napisal, da bo nastopal tudi gledališki krožek in kljub temu da gledališkega krožka ni bilo, je občinstvo nasmejala najina napoved. Sledile so ekskluzivne novice iz 1. skupine. Dekleta sporočajo, da so uspešno izpeljale točko, čeprav so imele malo treme. Trud je bil na koncu poplačan z nasmeški na obrazu. Preden se je predstavila 2. skupina, nam je njihov vzgojitelj, gospod Vid Florjanc, zaigral in zapel zelo pomenljivo pesem o vseh nas. 2. skupina je posnela kuharski filmček, ki je na žalost imel nekaj težav z zvokom (kuharski nemi film), a vseeno smo razumeli zgodbo in se zraven pošteno nasmejali! O Vrba srečna vas domača, pa smo pri tebi. Vodja našega 42-kilometrskega pohoda v Vrbo, gospod Jože Rozman, nas je slikovito spomnil na našo pot in vsem pogumnim učencem, ki so se podali na pot, podelil priznanja. Učencem, ki so se odpravili na polovično pot, na pohod od Cerknice do Loža, rojstnega kraja Frana Milčinskega, pa je priznanja podelil vodja projekta Lož, gospod Silvo Bogataj. Sledila je točka 3. skupine. Predstavili so se s tako domiselnimi rimami, da bi bil verjetno še France Prešeren presenečen! Sledila je še točka 4. vzgojne skupine. Predstavili so nam potek tedenskih sestankov v njihovi skupini. To pa so res zanimivi sestanki. Vsako leto na prireditvi, pred starši izvemo, katera skupina je najbolj čista in najlepše okrašena, katere so tri najlepše sobe in katera skupinska voščilnica je najlepša. Čestitke vsem nagrajencem! Prireditev sva pripeljali h koncu, za zadnji pozdrav je glasbeni krožek zapel znano pesem Na božično noč, pridružili so se tudi nekateri gostje. Sledil je odhod na počitnice. Res čudovit zaključek leta!

Blažka

Čas med jesenskimi in novoletnimi počitnicami smo si v skupini zapolnili z različnimi dejavnostmi. Novembra sta na nagradni izlet odšla Timotej in Jaka, ki sta si v prvih dveh mesecih prislužila največ točk pri pregledu tedna. Za nagrado sta si v kinu v Kranju ogledala film Bacek Jon in se po filmu okrepčala v McDonaldsu. Tudi ostali fantje smo v teh dveh mesecih bolj resno vzeli svoje delo in si iz tedna v teden prislužili več točk. V tem času smo dokazali, da znamo preživeti prosti čas tudi brez računalnika, saj smo v skupini po spletu okoliščin že nekaj časa brez. Zato smo si vzeli več časa za medsebojno druženje, pogovore in socialne igre, ki so se večinoma nanašale na komunikacijo v skupini. Začetek decembra smo odšli na tradicionalna pohoda v Vrbo in Lož. Na žalost nam letos vreme ni bilo preveč naklonjeno. S toplim tušem smo pogreli premražena telesa in s tem pregnali možne prehlade. Preden smo se lotili okraševanja skupine, smo skupaj odšli na prvi izlet skupine v tem letu. Odpeljali smo se na Bled, kjer smo se sprehodili po praznično okrašeni promenadi, pisali pisma Božičku in si ob koncu privoščili pravo blejsko kremno rezino. Po navdihu okrasitve, ki smo jo videli na izletu, smo okrasili tudi našo skupino. Naše umetniško ustvarjanje se ni končalo tam, temveč smo izdelali tudi novoletne voščilnice in darila za starše. Letos smo se lotili izdelave dišečih smrečic iz cimetovih palčk. Pred koncem leta se nam je uspelo pogovoriti tudi o letu, ki se poslavlja in kaj si želimo v letu, ki prihaja. Ugotovili smo, da so nekatere presenetili šolski testi in ocenjevanja, vendar si vsi želimo, da bi v novem letu popravili vse nezadostne ocene in brez težav napredovali v naslednji razred. Nekaj fantov se je ta mesec preizkusilo tudi v vlogi vzgojiteljev, kar nam je dalo idejo za novoletno točko, ki smo jo zadnji dan predstavili staršem. Na novoletni prireditvi smo izvedeli veselo novico, da sta bili sobi Tobije in Timoteja ter Žige uvrščeni med prve 3 najlepše okrašene dobe v zavodu, na kar smo ponosni in jim čestitamo. Po prireditvi smo se vsi odpravili na zaslužene počitnice, kjer smo si nabrali novih moči. Se vidimo spet v novem letu!

4. skupina