V torek, 13. 6. 2023, je na dobravi ob Zbiljskem jezeru potekalo umetniško ustvarjanje pod vodstvom slikark Andreje Eržen in Renate Grmovšek. Kolonijo je otvoril vodja skupnosti Barka, gospod Blaž Brešan, udeležence pa je pozdravila tudi predstavnica občine Medvode.

Udeležili so se ga štirje učenci VIZ Smlednik. Razvijali so likovne spretnosti in ustvarili lepe slike. Čas je bil namenjen tudi druženju in medgeneracijskemu sodelovanju. Vsi smo uživali v lepem ambientu in prijetnem sončku. 

Vodilni partner projekta je Društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju – Barka. Partnerji so DEOS Center starejših Medvode, Občina Medvode, Vzgojno izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik, Medobčinsko društvo Sožitje, Zavod za ustvarjanje, raziskovanje in učenje Azum ter Javni zavod Sotočje Medvode.

Pomlad je v polnem razmahu in tudi mi smo v polnem zagonu. V pomladnem času smo medse povabili dve študentki, ki sta nam predstavili veliko novih stvari. Z eno od študentk smo odšli v gozd, kjer smo nabrali naravne materiale za izdelavo mostu povezanosti. Tudi v skupini se trudimo vedno znova graditi mostove med nami in iskati srednjo pot. Da smo povezani in znamo sodelovati, smo pokazali tudi v socialnih igrah, kjer smo s skupnim sodelovanjem dosegli cilj. Tudi druga študentka nam je pripravila aktivno dejavnost. Predstavila nam je igro Spikeball, ki smo jo povezali s fair playem. Ugotovili smo, da je tako igra prijetnejša, pa tudi na splošno v življenju nam je vsem lepše, če igramo po pravilih in smo pravični. Poleg aktivnih dejavnosti smo se veliko pogovarjali tudi o aktualnih temah – o dnevu žena, pravicah in dolžnostih otrok, medvrstniškem nasilju in praznikih, ki so nas čakali v začetku maja.

Pomlad se kaže tudi na stenah naše skupine, saj smo jo okrasili z metuljčki in cvetočim travnikom. Ustvarjali smo darila za starše ob materinskem dnevu in skupinsko sliko odtisov rok, ki jo bodo dopolnjevale naslednje generacije. Ustvarjalni pa smo bili tudi v kuhinji ob praznovanju rojstnega dne vzgojitelja in peki sladice. Lahko bi rekli, da postajamo pravi mojstri kuhanja. Da ne boste mislili, da se skrivamo pred soncem. Tudi zunaj preživimo veliko časa. Odšli smo na ribolov, delali na eko vrtu in veliko časa preživeli na igrišču pred zavodom. Nogomet in rolanje sta na dnevnem redu, občasno pa se s kolesi zapeljemo do Dragočajne. Na nagradni izlet sta tokrat odšla učenca z najvišjimi tedenskimi ocenami. Ker sta oba ljubitelja filmov, sta si izbrala ogled filma v kinu. Vsi skupaj pa smo odšli na izlet v Preddvor, kjer smo se sprehodili okrog jezera in si privoščili pico.

Zdi se, da pomlad v nas prebuja optimizem, kar se pozna na pozitivnem vzdušju v skupini. Lahko bi rekli, da kar cvetimo! Se pa zavedamo, da nas do konca šolskega leta čakata še dva naporna meseca in se ne smemo prehitro veseliti. Čaka nas predvsem delo za šolo, da vsi uspešno zaključimo razred in lahko brezskrbno uživamo poletne počitnice.

V petek, 7. 4.2023, smo na 4. tehniškem dnevu v šolskem letu 22/23 doživeli novo ustvarjalno izkušnjo. Obiskali smo tehniški muzej v Bistri.

Učenke in učenke so v delavnici izdelovali letala, ki so jih kasneje na velikem grajskem travniku tudi testirali in preizkušali, kateri leti višje in dlje. Najboljši rezultat je dosegel Nik, ki se je že pri izdelavi izkazal in zelo natančno izdelal letalo. Njegovo letalo je doseglo najdaljšo daljavo, in sicer 13,5 m. Drugo mesto je dosegel Oskar, daljava 11,5 m, tretje mesto pa sta si delila Kolja in Alania.

Prav vsi otroci VIZ Smlednik so zelo uživali v metih svojega letala in bili zelo navdušeni nad svojimi izdelki.

Poudariti velja tudi, da jih je v delavnici pri izdelavi letal pohvalila tudi gospa, ki je delavnico vodila.

Na ogledu muzeja smo si ogledali še avtomobile – old timerje, vse od luksuznih, ki jih je uporabljal predsednik Tito na sprejemih državnikov in tudi tistih, ki so jih vozili naši dedki in babice v 60. in 70. letih. Ogledali smo si tudi razvoj motorjev in koles, pa tudi kako so nekoč na vodni žagi žagali les. Spoznali smo tudi parne stroje, črpalke in generatorje ter tudi maketo male sončne elektrarne.

Iz Bistre smo odšli polni čudovitih spominov.

Vsi smo si bili enotni, da si takšnih aktivnosti v tehniškem muzeju Bistra želimo tudi v naslednjem letu.

Za tehniški dan: Irena Majdič in Branko Vrečar

V torek, 18. 4 .2023, med 10. in 12. uro, bo potekala zadnja likovna kolonija v sklopu projekta “Umetnost sodelovanja ranljivih skupin ljudi“. Kolonija bo organizirana v Zavodu Medgeneracijsko središče Komenda (Glavarjeva cesta 104, 1218 Komenda). Na dogodku bodo sodelovali stanovalci Deos Centra starejših Medvode ter učenci Vzgojno-izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega Smlednik. S tem bo uradno zaključen dvoletni projekt umetniškega soustvarjanja in druženja.

Objavljamo povezavo do uradnega vabila na spletni strani Društva Barka, ki je koordinator projekta Likovna kolonija in razstava v Zavodu Medgeneracijsko središče Komenda – Skupnost Barka

Učenci in delavci VIZ Smlednik

Ker je bil konec lanskega leta za nas zelo pester, smo se odločili, da si vzamemo predah in se tako kot narava, tudi mi umirimo. To smo dosegali predvsem s sprehodi v okolico zavoda, igrami na snegu in v telovadnici. Delo nikogar ne čaka, zato smo poprijeli tudi za lopate in pridno kidali sneg z dvorišča. Ker je bilo snega veliko, smo z delom poravnali tudi nekaj škode, ki je nastala v prvi polovici šolskega leta. Zima in sneg pa ne prineseta le dela, temveč tudi športne užitke. Preizkusili smo sanke na bližnjih hribčkih in drsalke na drsališču v Radovljici.

Novo leto je običajno čas za nove začetke. Povezali smo se z društvom Barka, kjer naši otroci že obiskujejo likovne delavnice, za dva fanta smo se dogovorili, da bosta obiskovala lesne delavnice. Oba sta pri obdelavi lesa zelo spretna in jima je to v veselje. Drugim pa je v veselje kuhanje, kar nam pride prav, saj so se fantje naučili samostojno pripraviti kar nekaj jedi. Najraje imamo sladice, ki jih občasno spečemo. Pridobljene kalorije sproti pokurimo na igrišču, predvsem v zadnjem času, ko nas že pozdravlja prijetno pomladansko sonce. Nekateri radi rolajo, drugi se vozijo s kolesom, tretji pa tečejo za žogo. Lahko se pohvalimo, da smo tudi mi pripomogli k prihodu pomladi, saj smo se potrudili in s pustnim rajanjem pregnali zimo.

Konec januarja nas je čakal polletni poračun ocen. Pred tem smo se trudili, da bi popravili negativne ocene, ki so se nabrale tekom polletja. Nekaterim je to v celoti uspelo, nekateri pa so konferenco žal zaključili negativno ocenjeni pri posameznih predmetih. Vendar nič še ni izgubljeno! V drugem polletju se še naprej trudimo s šolskim delom, ki se za zdaj obrestuje s pretežno pozitivnimi ocenami. K tem nam bo pomagalo tudi novo pridobljeno znanje, kako se učiti. Razmišljamo tudi o prihodnosti in kje bomo nadaljevali šolanje. Februarja smo se z namenom nadaljnjega izobraževanja in o možnih srednjih šolah udeležili informativnih dni. Kot vemo, pa izobraževanje ne poteka le za šolskimi klopmi. V sklopu meseca kulture smo se pogovarjali o kulturnih prireditvah in obiskali kino predstavo v Kranju. Našo skupino smo v izobraževalne namene odprli tudi študentki socialne pedagogike, ki je bila pri nas na praksi. Dodaten par rok nikoli ne škodi, predvsem pri urejanju skupine.

S prebujanjem pomladi tudi mi postajamo vedno bolj živahni in že odštevamo dneve do poletja.

Na pustni torek, 21. 2. 2023, smo se Emerik, Patrick, Oskar, Peter, Haana in Klara skupaj z vzgojiteljicama Urško in Andrejo odpravili na hokejsko tekmo v Ljubljano, v dvorano Tivoli. Ob 18.20 smo se zbrali na hodniku in se odpravili do kombija, v katerega smo se udobno namestili. Med vožnjo do ledene dvorane smo se pogovorili o pravilih vedenja na športnem dogodku. Vzgojiteljica Urška nas je varno pripeljala do prizorišča dogodka, kjer so nas pri »kocki« čakale karte, ki smo jih prevzeli in si jih razdelili. Pred vstopom smo ponovili sprejete dogovore ter se počasi odpravili na tribuno, kjer smo se udobno namestili. Pred nami se je v dvorani Tivoli začela odvijati mednarodna tekma ICEHL med hokejskima ekipama HK SŽ Olimija in Red Bull Salzburg, na kateri je sodil tudi naš športni pedagog Matjaž Hribar.

Seveda smo vsi navijali za Olimpijo in za našega sodnika Matjaža Hribarja, ki je pred našimi očmi spretno drsel po ledeni ploskvi. Takšne spretnosti na ledu in drsalkah smo si po tihem želeli tudi sami. Ves čas smo pozorno spremljali hokejsko tekmo. V prvi tretjini so povedli gostje z rezultatom 0:2, v drugi tretjini je Olimpija z zadetkom hokejista Petra Zajca znižala rezultat na 1:2, ki smo se ga vsi zelo razveselili ter še naprej z bučnim aplavzom bodrili Olimpijo. V zadnji tretjini pa so gostje Red Bull Salzburg ponovno, kar dvakrat, zatresli mrežo Olimpije, kar je pomenilo, da so povedli z rezultatom 1:4 in tako postali zmagovalci tokratne hokejske tekme.

Med tretjinami je maskota Olimpije poskrbela za športno vzdušje na ledu in tribuni ter poplesavala ob zvokih glasbe. Na kratko se je pridružila tudi nam, kar smo izkoristili in se z njo fotografirali.

Vsi smo kljub premoči nasprotnikov, neizmerno uživali ob gledanju tekme. Ponosni smo bili, da smo imeli tovrstno priložnost. Na sami poti in tekmi smo se držali dogovorjenih pravil, se vedli in navijali športno in spoštljivo, tako da sta bili vzgojiteljici ves čas ponosni na nas.

Pot nas je vodila nazaj v zavod, kjer je fante nekoliko premagala utrujenost. Po nekaj kilometrih, ko smo se vozili nazaj proti Smledniku, je v kombiju postalo tiho in mirno. Pogled sem usmerila na zadnje sedeže, fantje so bili naslonjeni drug na drugega ter mirno počivali. Z vzgojiteljico in dekleti smo se spogledale ter se samo nasmehnile.

Ob 21.50 sva z vzgojiteljico Urško pospremili fante ter dekleti do matičnih skupin, kjer so jih prevzeli njihovi vzgojitelji.

Večer je minil prijetno in kdo ve, kaj smo sanjali preko noči?

Zapisala Andreja Vezjak

Pred prazniki smo za starše in socialne delavce pripravili novoletno prireditev, kjer smo pokazali, kako poteka naš teden v zavodu. Pri tem nam je pomagala simpatična Božička, ki nas je skozi celo leto opazovala in ob koncu leta obujala spomine. Četrta skupina je začela s ponedeljkom, ko so pokazali, kakšne sobe imajo fantje in kako jih znajo urediti. Niso pozabili niti na učne ure, saj je šola velik del našega vsakdana. Torek je prikazala druga skupina. Poleg dela na eko vrtu so pokazali, kako znamo reševati konfliktne situacije in kako razumemo večerne novice. Sredin prosti čas je prikazala prva skupina. Odločili so se, da na komičen način odigrajo set snemanja filma o krizni situaciji udarca žoge v glavo. Tretja skupina se je predstavila zadnja, saj so predstavili četrtek. Poleg urejanja skupine, ki je seveda pomembno, so prikazali tudi četrtkovo analizo tedna, kjer vsak otrok dobi povratno informacijo o svojem vedenju med tednom. Vse točke so bile zabavne, za dodatno popestritev pa so poskrbeli cirkuški krožek, harmonikarski nastop, branje lastne poezije in nastop hišnega banda. Nismo pa pozabili niti na naše dosežke – predvsem smo bili veseli priznanj z zahtevnega pohoda do Vrbe oziroma Loža in pohval za najlepše urejene sobe oziroma skupine. Verjamemo, da ste bili tudi obiskovalci ponosi na nas! Za konec smo vsi skupaj zapeli pesem in vsem zbranim zaželeli lepe praznike. 😀

Hkrati bi se zahvalili tudi vsem zaposlenim, ki so pripomogli k temu, da je prireditev potekala brez težav.

Prilagamo pa še nekaj v fotografski objektiv ujetih trenutkov.

Predpraznični čas, ko se je jesen prevesila v zimo, smo v 4. skupini preživeli zelo pestro. Že v novembru smo se začeli pripravljati na decembrske praznike in obdarovanja, ki k temu sodijo. Pripravili smo voščilnice in darilca za starše ter socialne delavce. Ker smo bili zadolženi za organizacijo novoletne prireditve, smo se intenzivno posvetili tudi temu. Okrasili smo dvorano, kjer je prireditev potekala, hkrati pa smo okrasili tudi svojo skupino. Tako smo si pričarali del čarobnega decembrskega vzdušja, ki ga marsikdaj primanjkuje. Poleg rednega dela za šolo in v skupini smo težko našli prostor za dodatne izlete in druženja. Vseeno smo si vzeli čas za ogled kino predstave, hokejske tekme, posestva Brdo in praznično okrašenega Kranja. Novembra in decembra sta dva brata praznovala rojstni dan, kar smo proslavili z večerjo in druženjem skupine. Skupno večerjo smo imeli tudi zadnji skupni dan v letu 2022. Zaželeli smo si slavnostne večerje ob polnjenem piščancu in dobrotah, ki sodijo zraven.

Nismo pa samo dobro jedli. Vse skupaj smo zagotovo pokurili na 21-kilometrskem pohodu iz Cerknice v Lož oziroma 42-kilometrskem pohodu iz Smlednika do Vrbe. Vmes smo kondicijo nabirali na domačem igrišču in v telovadnici. V zimskem času, ko se zgodaj stemni, je priljubljena igra Slepe miši. Obnovili smo tudi kolekcijo oblačil z nakupi in urejali pričeske v skupini. Tako smo konec leta pričakali v boljši formi in z novim videzom.

V tem času se je ponovno spremenila tudi zasedba v skupini. Sprejeli smo novega člana skupine, enega pa premestili. Ponovno smo potrebovali nekaj navajanja na novo dinamiko, ki se še vedno vzpostavlja. Ob koncu leta smo si, tako kot na prireditvi, zaželeli, da si med prazniki vzamemo čas za naše najbližje, jim podarimo objem, jim povemo, da smo nanje ponosni in jih imamo radi. Naj bo to čas topline in miru. Ob novem letu pa si voščimo obilico zdravja, uspehov in poguma za nove začetke, ki nas vodijo po še neznanih poteh. Tudi vsem vam želimo, da vam leto 2023 prinese radost, uresniči skrite želje in vas napolni z upanjem.

2. 12. je za zavod Smlednik prav poseben dan. Letos je bil to že 23. pohod po vrsti in tudi letos, tako kot vsa leta doslej, pod vodstvom g. Jožeta Rozmana. Gre za tradicionalni pohod, s katerim se spomnimo, kako so potovali včasih in počastimo Prešernov rojstni dan (3. 12.). Na maratonskih 42 kilometrov dolgo pot se je letos podalo 49 pogumnih in neustrašnih pohodnikov. Večina nas je bilo iz zavoda Smlednik, nekaj pa jih je bilo iz Kranja. Na poti nam ni manjkalo dobre družbe, nismo bili ne lačni ne žejni, edino vreme bi nam lahko malo prizaneslo. Povsod smo bili lepo sprejeti, v Kranju v Prešernovi hiši, na občini in v Vrbi. Pot smo prehodili in smo ponosni, da smo sebi in drugim dokazali, ne samo da zmoremo organizirati tak pohod, ampak pot tudi prehoditi. Za lep zaključek pohoda je poskrbela dobra volja, ki nam jo je pomagal vzdrževati poseben gost g. Andrej Šifrer.

MOJA POT V VRBO

Vstala sem ob 3.40, se toplo oblekla in vzgojitelj Igor je s psičko Azro prišel pome, da smo se odpeljali v zavod. Okoli 5.00 smo se izpred zavoda odpravili na pohod.

Vreme je bilo slabo, saj je vse do Kranja snežilo. Po 15 km, iz Smlednika do Kranja, smo se ustavili v Prešernovi hiši in si jo ogledali. Sprejeli so nas na občini Kranj, pripravili so nam sendviče in čaj. Nekatere so že začeli žuliti čevlji, a pot je bila še dolga. Na poti do drugega postanka je prišla novinarka RTV in naju s Tio intervjuvala. Pot do drugega postanka se je zelo vlekla. Ustavili smo se v gostilni, kjer smo pojedli kosilo in si odpočili. Kosilo je bilo zelo okusno, najbolj mi je bil všeč jabolčni zavitek, ki so ga pripravili za sladico. Psičko Azro je pot izmučila, zato so jo odpeljali nazaj domov, mi pa smo pot nadaljevali brez nje.

Malo smo hodili v klanec, a večino časa po ravnem. Bolj smo se bližali koncu poti, boljše je bilo vzdušje. Zadnjih nekaj kilometrov smo poslušali glasbo po zvočniku in peli. Zdelo se mi je, kot da imam vedno več energije, čeprav so me noge že zelo bolele.

Na cilju smo vsi dobili veliko čokolado, čaj in malico. Še enkrat so nas intervjuvali in bili smo na televiziji. Nato smo se z avtobusom odpeljali do dvorane, kjer nam je Andrej Šifrer zapel nekaj svojih pesmi. Vzdušje je bilo prijetno in vsi smo uživali. Po koncertu smo komaj prišli do avtobusa, saj so vse bolele noge. Na poti nazaj smo poslušali glasbo in peli. V zavod smo se vrnili okoli 20.00.

Pohod je bil precej naporen, naslednjih nekaj dni so me zelo bolele noge. Vendar, če bi bila še eno leto v zavodu, bi se ponovno odločila za pohod v Vrbo. Vsem nam je uspelo priti do konca in zdi se mi, da smo se precej zbližali. Spoznali smo tudi nekaj otrok in vzgojiteljev iz zavoda Kranj.

Občutek, ko prehodiš 42 kilometrov, je res dober, če odštejemo bolečine v nogah.

Klara Turin, 9. a