Po dveh mesecih poletnih počitnic je 4. skupina ponovno odprla svoja (tokrat čisto nova) vrata in v skupini je ponovno možno slišati živžav. Šolsko leto smo začeli v drugačni zasedbi. Lanskoletno zasedbo zastopa pet lanskih članov – štirje fantje in en vzgojitelj, pridružili pa so se še štirje novi člani – dva fanta in dve vzgojiteljici. Po začetnem zadrževanju v pristanu, ko smo še spoznavali drug drugega, smo pogumno zapluli v širno morje.

Večino septembra smo preživeli zunaj. Odšli smo na izlet s kolesi, veliko časa preživeli na igrišču, delali na EKO vrtu, se posladkali s sladoledom itd. V Ljubljani smo obiskali Hišo iluzij in preverili svoje spretnosti. V skupini smo uredili oglasno desko, kjer imamo shranjene pomembne informacije za nemoteno delovanje skupine. Praznovali smo tudi prvi skupni rojstni dan. Ob tej priložnosti smo spekli okusno meso na žaru in se igrali družabne igre.

Zadnje tople dni v oktobru smo izkoristili za spoznavni vikend, ki smo ga preživeli v majhnih kočah na Rakitni. Spoznali smo okolico Rakitne, njeno preteklost in živali, ki tam bivajo. Preizkusili smo se tudi v jahanju konj, peki jabolčnega zavitka in bili smo skoraj kot pravi lovci. Zvečer smo posedeli ob ognju, si sami pripravili večerjo in se še bolje spoznali.

V skupini tudi oktobra nismo počivali. Osredotočili smo se na cilje, ki jih želimo letos doseči, si izposodili knjige v knjižnici, imeli kino večer, jesensko okrasili skupino in ob tem sami izrezljali strašne buče. Ker smo se v tem času že bolje spoznali in se sprostili, je prišlo tudi do prvih konfliktov. Veliko smo se pogovarjali o odnosih med nami in iskanju vloge v skupini. Začelo se je bolj resno delo za šolo, ob tem lahko občutimo tudi različne pritiske in nemoč. Vse to poskušamo skupaj premagati in se spodbujati, da dosežemo željene ocene.

V prostem času smo začeli z obiskovanjem različnih interesnih dejavnosti, ki spodbujajo naša zanimanja. Poleg tega prosti čas preživljamo kar se da aktivno – priprava na ribarjenje, risanje, šport itd. Letošnja novost – samostojna priprava večerij nas je še dodatno spodbudila, da smo poprijeli tudi za kuhalnice. Ugotovili smo, da je med nami kar nekaj malih »chefov«. Med drugim smo se naučili tudi, kako pripraviti pico.

Čeprav morje ni vedno mirno, si poskušamo narediti kar se da lepo plovbo. Tisti, najbolj zaslužni za prijetno vzdušje v skupini, so za nagrado odšli v skakalni center Woop. Pred počitnicami smo skupaj naredili idejni načrt preživljanja počitnic, nato pa se odpravili na zaslužene počitnice!

Upamo, da zadnji del koledarskega leta v naša jadra prinese novo moč, toplino in čarobnost, da kar se da mirno priplujemo do novoletnih počitnic.

V četrtek, 27. 10. 2022, so vsi učenci naše šole preživeli zanimiv in poučen 2. naravoslovni dan. Bili smo na ogledu hidroelektrarne Mavčiče, še delujoče HE na reki Savi.

O reki Savi, hidroelektrarnah na njej ter o drugih vrstah elektrarn smo se predhodno pogovarjali že pri pouku naravoslovja, v sklopu vsebin o energiji in elektriki. Ob zanimivi vodeni predstavitvi hidroelektrarne so učenci izvedeli veliko novega o zgodovini HE Mavčiče, o tem, kako elektrarna deluje ter svoje znanje o ustvarjanju električne energije utrdili in poglobili. Videli smo jezove, kanale, agregate, transformatorje in veliko število daljnovodov, po katerih elektriko pošiljajo v naše domove. Najbolj jih je navdušil in prevzel ogled velikanske turbine in generatorjev.

Ogled smo zaključili na mostu, kjer so učenci od blizu videli zapornice, najbolj pogumni pa so pogledali tudi čez ograjo v reko Savo in ugotovili, da smo zelo visoko.

Po vrnitvi v šolo smo strnili vtise. Učenci so izdelali poročila o HE Mavčiče z informacijami, ki so se jim najbolj vtisnile v spomin.

V sredo, 21. septembra 2022, smo se z učenci odpravili na 1. naravoslovni dan po razgledni učni poti DOVŽANOVA SOTESKA.

Dovžanova soteska se nahaja v okolici Tržiča, ob vznožju Karavank, naše najdaljše gorske verige. Skozi sotesko teče gorska reka Tržiška Bistrica, ki je ustvarila čudovito čudo narave. V družbi lokalnega vodnika nam je pri odkrivanju zanimivosti Dovžanove soteske pomagala razgibana razgledna učna pot, ki se začne na parkirišču v vasi Čadovlje pri Tržiču. Pot ima 6 odsekov razgledne učne poti. Med posameznimi odseki smo se sprehodili mimo najdaljšega slapiča pri nas, skozi 120 let star Bornov predor, leseno brv ter lesen most. Spoznali smo zavarovan naravni spomenik edinstvenega nahajališča ostankov okamnelega življenja rastlin in živali v kamninah starega zemeljskega veka – paleozoika. Tu je bilo zadnjih 300 milijonov let tropsko morje. V njem je vrvelo morskih živali, zato danes v skalah soteske mrgoli njihovih fosilov, tudi takih, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Gre za geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji.

Na koncu so učenci ob pomoči lokalnih vodnikov novo znanje utrdili z učnimi listi, ki so nam jih pripravili v TIC Tržič.

Po počitnicah smo se v zavod vrnili polni nove energije in zagona, ki sta nas pripeljala do konca leta 2021. Za mnoge je bilo leto 2021 polno sprememb, predvsem za dekleta, ki so se nam pridružila v zadnjih mesecih. Pridružili sta se nam še dve dekleti, ki obiskujeta sedmi razred in sta s tem znižali povprečno starost skupine. Meseca med počitnicami sta minila, kot bi mignili in že so tu novoletni prazniki.

V skupini smo se veliko ukvarjali z odnosi, čemur smo posvetili tudi vzgojno uro. Več kot je deklet, več je potrebnega prilagajanja, potrpežljivosti in pogovorov, da se uskladimo. Čeprav ni pomlad, naši srčki nemirno divjajo in iščejo tisto pravo ljubezen in občasno, ki jo Amor s svojo puščico zagreši. Tudi to je del življenja, ob katerem se učimo, kako sprejeti razočaranje.

Dogajajo pa se nam tudi prijetne stvari – poleg že utečenih obiskov knjižnice, telovadnice in igrišča, smo veliko časa namenili tudi pripravi na praznike. Izdelovali smo voščilnice, okrasili skupino in sobe, pripravili čaj za starše, spekli piškote, si ogledali lučke v Škofji Loki in imeli slavnostno božično večerjo. Posebno večerjo smo pripravili tudi v čast rojstnega dne. Dve najuspešnejši dekleti sta si kot nagradni izlet izbrali izlet v trampolin park Woop.

»V zavodu se počutim v redu, čeprav je včasih težko. Počnemo veliko zanimivih stvari in se zabavamo, kljub občasnim konfliktom, ki jih hitro rešimo.«

»V zavodu se počutim zanimivo, žalostno, veselo, razočarano … zavod sam po sebi ni napačen, če si priden in se primerno vedeš. Iskreno si želim, da bi končala osnovno šolo, ki mi je brez zavoda verjetno ne bi uspelo končati. V skupini plešemo in pojemo, ko smo jezni in žalostni pa razbijamo.«

»Pridejo dobri in slabi trenutki. Čeprav sem se sprva težko privadila na zavod, mi je sčasoma uspelo in mi je lažje.«

»Všeč mi je bilo, ko smo se družili, peli, plesali, ustvarjali in še veliko drugih stvari. Smo se pa tudi veliko kregale. Najbolj mi je všeč odnos, ki ga imam s sošolko.«

»Počutim se solidno in sem vesela, da sem se privadila na bivanje v zavodu. Všeč mi je, da se skupaj dobro razumemo in se znamo dogovarjati. Všeč mi je tudi, da sem uspela navezati nekaj tesnih odnosov z ostalimi v zavodu.«

Upamo, da nam novo leto prinese še več čarobnih trenutkov, pristnih nasmehov in topline v srcu.

Enako želimo tudi vam! 😊

V soboto, 12. 9. 2020, se nas je nekaj najbolj pogumnih strokovnih delavcev VIZ Smlednik podalo na pohod od Žirovnice do Lukovice. Z udeležbo smo podprli idejo predsednika čebelarske zveze g. Boštjana Noča in nudili podporo sodelavcu g. Jožetu Rozmanu, ki je velik del organizacije prevzel nase. Trasiranje poti in dogovarjanje za postojanke, vse to je njegova zasluga, milo rečeno, brez njega bi se izgubili. In smo šli.

Ob 1.00 zjutraj nas je iz Smlednika peljal hišnik, da smo pravočasno prišli v Žirovnico. Spraševali smo se, kako daleč zmoremo, v mislih pa smo imeli, da gre, dokler gre. Z različnimi cilji in različno kondicijo, vsi pa z dobrim namenom. Prvi kilometri in prve ure so bili prijetni in sproščeni, noč svetla in ne prehladna, dobra družba. Na poti so se nam nekateri pridružili, nekateri so nas zapustili. Štel je res vsak del prehojene poti. Nadaljevali smo najbolj vztrajni, nazadnje tudi najbolj trmasti. 65-kilometrska pot je bila velik zalogaj, ponosni smo nase. Na cilj, od začetka do konca, nas je prišlo približno 20, iz našega zavoda se nas je poti udeležilo 6, celo nas je prehodilo 5. Sodelavka z ekipo je približno 30 km poti prehodila s Trojan. Na pot nas je pospremil vzgojitelj, ki je imel pred kratkim zdravniški poseg na nogi in mu ni bilo dano hoditi za dober namen – za  »sladkorčke«. Del poti je z nami prehodil g. ravnatelj Matjaž Hribar. Kosilo sta nam postregli sodelavki ga. Melita in ga. Irena. Na poti smo uživali in se spodbujali, s smehom preganjali utrujenost in misel na bolečine in žulje.

Grenak priokus je bil edino ob koncu, ko smo bili na cilju povsem spregledani – neomenjeni. Res je, da ni šlo vse po načrtu in ni bilo vse v časovno zadanih okvirjih, ampak bilo je prvič in bil je pohod, ne tekmovanje. Po pohodu smo dobili dve elektronski sporočili z zahvalo o sodelovanju in vabilo za nadaljnje sodelovanje. Tako velik dogodek za male ljudi in tako malo medijske odmevnosti nam je tudi dalo misliti. V mislih in srcih smo zmagovalci. V VIZ Smlednik ostajamo zvesti dolgoletnemu projektu Vrba, letos se bomo na pot odpravili že 22. leto, in sicer 2. 12. 2020. V mislih pa odzvanja refren »Mi mamo se fajn, če vam prav je al ne …«.

Zapisala članica Smledniške ekipe

Cilji projekta so:
• Spodbujanje aktivnega življenjskega sloga skozi inovativen umetniški program ter 5 javnih dogodkov;
• Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in aktivnega staranja preko kreativnih aktivnosti za različne ranljive skupine;
• Dvig kakovosti življenja ranljivih skupin preko terapije z umetnostjo.

Aktivnosti bodo v urejenih prostorih ateljeja potekale dve študijski leti, vključno s poletnimi aktivnostmi v štirih različnih občinah LAS:
• ustanovitev ateljeja po vzoru Atelier de la Tour v Avstriji in razvijanje dveletnega programa za prvi tak atelje v Zbiljah in v Sloveniji;
• izvajanje umetniških delavnic, kjer bomo ponujali terapijo z umetnostjo ranljivim skupinam;
• organizacija štirih potujočih razstav umetnin in štirih enodnevnih likovnih kolonij v Vodicah, Komendi, Domžalah in Medvodah.

Partnerji projekta
Vodilni partner: Društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju – Barka.
Ostali partnerji: Center starejših Medvode Deos d. o. o., Vzgojno – izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik, Občina Medvode, Kabelska televizija Medvode.

Podatki o financiranju

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.
Več o instrumentu CLLD si lahko preberete na spletni strani Program razvoja podeželja ali na spletni strani Evropske komisije.